Katarina Čas

Katarina Čas se je komaj dvanajstletna leta 1988 prvič pojavila v reklami za Cockto, v film pa se je zaljubila leto dni pozneje med snemanjem slovenskega mladinskega filma Peklenski načrt. Diplomirala je sicer na ekonomski fakulteti, a odneslo jo je v svet filma. Tudi v Hollywood. V zadnjih tednih pa nas simpatično nagovarja v jazz klubu, kjer se rada videva z inšpektorjem Vrenkom …

Kdaj ste začeli nastopati v filmih?
Prvič sem nastopila v slovenskem mladinskem filmu Peklenski načrt, ko sem imela trinajst let. Mislim, da sem se takrat zaljubila v film.

Študirali ste ekonomijo. Kako, zakaj ste se po tem pojavili pred kamerami?
Hodila sem na bežigrajsko gimnazijo, s katere gredo večinoma študirat pravo, ekonomijo ali medicino. Vsaj tako je bilo, ko sem jaz maturirala. Poleg tega se mi je zdelo, da je igralska pot v Sloveniji težka, zato sem se raje odločila za nekakšen bolj splošen faks, ki mi bo ponudil širši spekter zaposlitve. Na ekonomiji sem diplomirala na temo Tržno komuniciranje slovenskega filma. Sicer sem imela namen delati v oglaševalski agenciji, a se je zgodilo vse drugo kot to. (smeh) 

Plesali ste v plesni skupini Mojce Horvat. Ali je tudi show dance vplival na vaše igralske odločitve?
Začela sem z izraznim plesom v Srednji glasbeni in baletni šoli, šele kasneje sem se vpisala k Mojci na jazz balet. Z Mojco smo dosegali dobre rezultate na evropskih prvenstvih, veliko potovali in zagotovo so mi plesne izkušnje pomagale tudi pri igri. 

V zadnjih desetih letih ste igrali v angleških in ameriških filmih ter serijah. Kako vam je to uspelo?
Udeležila sem se delavnice v Ljubljani, ki jo je vodila tuja direktorica za izbor igralcev (casting director). Vzela je naše elektronske naslove in čez nekaj časa sem prejela vabilo na avdicijo za film Terrencea Malicka. Na avdicijo sem šla v London in izmed mnogih igralk prišla med top 10. Vloge sicer nisem dobila, a si me je zapomnil direktor za izbor igralcev in me kasneje predlagal za avdicijo za irsko črno komedijo The Guard (Policist). Takrat sem bila izbrana in to je bil moj prvi nastop v tujejezičnem filmu, moja prva tovrstna izkušnja. Po tem filmu sem dobila tudi agenta v Londonu, s katerim sodelujem še danes. Brez agenta je v svetu filmske industrije težko kaj doseči.

Nastopili ste z uglednimi igralci, kot denimo z Leonardom DiCapriem, Al Pacinom ... Lahko z nami delite izkušnjo igranja z zvezdniki?
Morda ne boste verjeli, ampak vsi »ta veliki« zvezdniki so bili resnično prijazni in profesionalni, brez nekih zvezdniških muh. Čeprav sem bila malce nervozna, preden sem jih spoznala, je vsa živčnost izginila, ko sem se začela z njimi pogovarjati. Tudi oni so samo ljudje, tako da sem na njih gledala kot na del ekipe, ne kot na zvezdnike. In z veseljem sem opazovala, kako delajo, ter se poskušala čim več naučiti od njih. Sicer pa, Leonardo je bil zelo prijazen in pravi kavalir. Na snemanju je bilo zelo zabavno in prijetno.

Zdaj nastopate v najnovejši slovenski kriminalni nadaljevanki Primeri inšpektorja Vrenka. Ali vas kdaj zamika, da bi lahko tudi vi reševali detektivske zagonetke?
Joj, z veseljem bi igrala ženskega Vrenka. (smeh)  Razreševanje detektivskih zagonetk me blazno privlači.

Kako se razumete s soigralci?
Večino scen sem snemala z Vrenkom (Dario Varga), s katerim sva se zelo dobro ujela in se oba trudila, da odnos med Vrenkom in Mojco prikažemo na čim manj osladen način. Gre za dve zreli osebi, ki sta imeli že precej dram v življenju, zato se spoznavata počasi in prijateljsko. No, iskrica vseeno preskoči in prijateljstvo preide v romantično razmerje. Ko smo imeli scene z več igralci, sem uživala, saj je bilo v zasedbi veliko slovenskih igralcev, ki jih spoštujem in občudujem.

Zanima vas tudi pevska glasbena kariera, saj so vaši posnetki dobro obiskani na Youtubu. Radi pojete?
Če sem iskrena, dolgo sploh nisem vedela, da sem sposobna sploh kaj zapeti. Vse se je zgodilo zelo spontano in bolj za hec kot zares. Martin Štibernik je naredil glasbo, Mitja Novljan tekste, jaz pa sem skušala vse to interpretirati. Na moje presenečenje so nas res dobro sprejeli in nas redno vrtijo na Valu 202 in na Radio Si. Tako da reciva, da je to moj hobi, v katerem zelo uživam. 

Zdaj pa se na hitro vrniva v čas, ko ste bili še najstnica. Ste poznali revijo Pil ali morda Pionirski list? Kaj je bila vaša najljubša literatura?
Seveda poznam Pil, vsi smo ga brali. Me veseli, da še vedno obstaja.
Moja najljubša literatura v srednji šoli so bile raznorazne kriminalke in napete zgodbe.

Ali vas doma, kadar ste sami, kratkočasi pes? Morda imate še kakšno drugo domačo žival?
Imamo kužka, ki bo kmalu star 13 let in je krasen sopotnik v mojem življenju. Drugih živalic nimam. 

Radi potujete. Kje vse ste že bili in kam si še želite?
Bila sem v Ameriki, Afriki, Angliji, na Karibskem otočju, v Maroku, Izraelu, obiskala sem večino evropskih držav, pa tudi naše južne sosede (Srbija, Hrvaška, Makedonija, Črna gora). Uf, zagotovo je še precej držav, ki si jih blazno želim obiskati, in upam, da bo postkoronsko obdobje to dopuščalo.