Nina Pušlar: Najlepša je pot in ne končni cilj

Za najbolj predvajano slovensko pevko Nino Pušlar je izjemno naporno, a hkrati tudi najuspešnejše leto v njeni glasbeni karieri. 16. decembra je napolnila največjo koncertno dvorano pri nas in z več kot dvournim fantastičnim nastopom navdušila več kot deset tisoč obiskovalcev in obiskovalk. Tudi na naših lestvicah v Pilu je že zelo dolgo pri vrhu, zato smo jo povabili na klepet po njeni vrnitvi iz Indonezije.

Stožice ste razprodali! Ali bi lahko ugibali, kdo so vaši feni?

Malo, malo se mi svita, da bi to lahko bili tisti, ki radi poslušajo moje pesmi, in kar je najlepše, so iz različnih generacij. Vesela sem, da nas je vsako leto več skupaj.

Poslušalci so (med drugim) rekli, da ste bili vrhunski, preprosti in prizemljeni. Je koncertu po vašem mnenju kaj manjkalo? Bi lahko bil še boljši?

Če imajo poslušalci tako lepo mnenje, bi rekla, da je bil koncert popoln. 😊 Koncert bi lahko bil boljši, lahko bi bil tudi slabši, je pa pomembno, da smo v danem trenutku naredili in dali publiki iskreno največ, kar smo lahko, zato je bil edinstven in neponovljiv, kar je čar koncertov v živo.

Ali si kdaj predvajate video koncerta in obujate spomine?

Velikokrat. Lepo je obujati spomine, sploh koncertov, ki jih ne pripraviš prav pogosto za tako številno publiko.

Kdo vam pomaga pri organizaciji tako velikih dogodkov?

Krasna ekipa, ki razume moje želje in mi pomaga pri uresničitvi mojih idej in sanj.

Se z ekipo razumete? Upoštevajo vaše želje?

Super se razumemo, zelo upoštevajo moje želje, jaz pa prav tako zelo cenim njihovo mnenje in njihove ideje.

Kdo poskrbi za vaš videz?

Največkrat sama, pri večjih projektih in koncertih pa sodelujem tudi z različnimi modnimi oblikovalci in stilisti, s katerimi skupaj kreiramo celostno vizualno podobo celotnega koncerta.

Ali ste bili z akustiko dvorane v Stožicah zadovoljni?

Vesela sem, da lahko pozitivno odgovorim na vaše vprašanje. Če je bila pred koncertom mogoče to ena izmed mojih skrbi, sem bila po koncertu presrečna ob komentarjih občinstva, da so v Stožicah uživali tudi zaradi dobrega zvoka. Z ekipo smo se maksimalno potrudili, da so uživali tudi poslušalci v zadnjih kotičkih dvorane.

Koncert ste začeli z akrobatskim prihodom na oder. Vas je bilo kaj strah?

Strah sem premagala že zelo hitro, na prvih vajah. Bil je svojevrsten izziv in posebno doživetje za začetek koncerta.

Od prečne flavte do koncerta v Stožicah … Kam naprej?

Bomo videli, kam me bo peljalo življenje. Ravno zato je najlepša pot in ne končni cilj. Vesela bom, če mi bo dano doživeti še veliko lepih koncertnih trenutkov s publiko in ekipo na različnih koncertnih prizoriščih.

Pravite, da si želite družino …

Svojo primarno družino imam neskončno rada in mi veliko pomeni. Upam pa, da kmalu pride čas tudi za to, da si ustvarim svojo družino.

Ali razmišljate o glasbeni karieri v tujini?

O tem nisem veliko razmišljala, ker je povezana tudi s selitvijo, potovanji … kar pa za zdaj ne vidim kot enega od scenarijev svojega življenja. Lepo mi je doma v Sloveniji in trenutno ne načrtujem, da bi živela kaj drugače.

Kdo vam pomaga pri pisanju pesmi in glasbe?

Pri ustvarjanju pesmi v zadnjih letih največ sodelujem z glasbeniki in avtorji, ki me spremljajo tudi v živo na koncertih. Miha Gorše (klaviaturist in kitarst) in Jernej Kržič (bas kitarist) sta producenta mojih zadnjih dveh albumov. Avtorsko v zadnjih letih veliko sodelujem tudi z Matjažem, Majem in Uršo Vlašič, s katerimi smo povezani že vse od moje prvi pesmi – Ni ona.

Kdo so vaši vzorniki, vzornice na glasbenem področju?

Tisti, ki jim je uspelo ostati na odrih veliko let, pa pri tem niso pozabili na svoje korenine in so znali najti, izbrati pravo pot med hitrim tempom življenja in notranjim zadovoljstvom.

Kako na vašo glasbeno pot gledajo starši? So bili na koncertu?

Mama je žal pokojna, a je z menoj v mislih na vsakem koncertu. Posvetila sem ji pesem Tvoja kri, ki sem jo odpela na koncertu v Stožicah. Bil je poseben, čustven trenutek. Oče in brat z družino pa sta moja največja podpora sploh ob večjih prelomnicah mojega življenja in moje glasbene poti.

Kaj vas poleg glasbe še zanima v življenju? Kakšni so vaši hobiji?

Rada imam ples, hribe, morje, savno, rada berem, kuham. Enostavne stvari mi največkrat polepšajo moj vsakdan in prosti čas.

Ali ste brali Pil, ko ste bili najstnica?

Seveda sem. Z veliko radovednostjo sem brala intervjuje in komaj čakala na nove posterje, ki sem jih lahko polepila na zidove moje sobe. Upam, da ste tudi zdajšnji pilovci uživali v branju tega intervjuja in da se kmalu srečamo na kakšnem koncertu.