Urška Kaloper

Ko smo zadnjič klepetali v Pilovi spletni klepetalnici, ste želeli, da vam v intervjuju predstavimo Urško, ki piše priljubljeno rubriko Odraščanje in ureja glasbo. Rečeno, storjeno. Z največjim veseljem sem se lotila te naloge. Urška je namreč moja prijateljica (le kaj bi brez nje, ko mi je težko in tudi, ko sem vesela) in sodelavka že 20 let. Je dragocen človek tako zame kot za Pil. In tudi za vas, pilovce. Zanima jo vse sorte (ja, zelo je radovedna – v najboljšem pomenu te besede) in tudi vse sorte počne. No, zadnje čase malo manj, ker ima doma tri mulčke, ki ji zapolnijo skoraj ves prosti čas.

Urška, pilovci te poznajo po pisanju Odraščanja in po tem, da si ta glavna za glasbo v Pilu. Zanima jih, kdo je Urška, ki se tako dobro spozna na najstniške probleme. Povej nam kaj o sebi!
A me ne bi za začetek raje vprašala kaj lažjega? Recimo kako bi dosegli svetovni mir ali zakaj so izumrli dinozavri? Včasih že mislim, da se poznam, pa se potem spet totalno presenetim, tako da … Daj, naslednje vprašanje.

Kakšna je bila najstnica Urška?
O, to pa vem! Pridna. In ker tukaj ni mojih staršev, da bi podali svoje mnenje … bo obveljala moja. (smeh) (Samo sem bila res pridna. In zasanjana. In malo osamljena. Pogosto mi je bilo dolgčas, zato sem se lotila vsega mogočega. Predvsem pa sem se veliko, veliko ukvarjala s sabo in bližnjo okolico.)

Kaj si takrat najraje počela?
Najraje od vsega sem čvekala s prijateljicami. Dolge ure smo razpravljate o tem, kar se nam je dogajalo, pa kdo je komu všeč, kaj si mislimo o kom, take reči. Veliko časa sem namenjala tudi poslušanju glasbe, gledanju filmov in branju knjig ter revij. Domači internet je bil takrat še v povojih, ampak se mi je zdel noro zanimiv. Sem pa kar vesela, da sem odraščala brez družabnih omrežij. Konec bi me bilo od vsega, kar omogočajo.

Si rada hodila v šolo? Kaj ti je bilo v šoli najbolj všeč in kaj najmanj?
Najboljše prijateljice sem zmeraj našla med sošolkami, zato sem v tem pogledu rada šla v šolo. Pouk mi je šel pa večinoma na živce, čeprav sem imela dobre ocene. Zdaj vidim, da sem se čisto preveč sekirala glede šolskega uspeha. Pa še prezgodaj se je začel, zjutraj sem se komaj spraskala s postelje. Res pa je tudi, da mi je bilo med počitnicami velikokrat dolgčas … Ah ne, sem kar vesela, da nisem več šolarka. Še zdaj me včasih tlačijo more, v katerih nastopajo ekosistemi in kemijske enačbe.

Si imela podobne ljubezenske prigode kot glavna junakinja v Odraščanju?
Ko bi le bilo moje ljubezensko življenje tako zanimivo kot pri glavni junakinji Odraščanja! Tisto, kar se njej zgodi v enem letu, se je meni v desetih. (smeh) V najstniških letih sem o ljubezni predvsem veliko razmišljala, priložnosti za preizkušanje v praksi so se pojavile šele pozneje. Toda moram povedati, da se je skoraj vse, o čemer pišem v tej rubriki, čisto zares zgodilo – če ne meni, pa mojim prijateljicam. Ali pa smo to tako doživljale.

Kdaj si se odločila za poklic novinarke?
Že v otroštvu sem na družinskih zabavah igrala reporterko Urško, čeprav sem takrat mislila, da bom postala vzgojiteljica. Nato pa sta me privlačila poklica knjigarnarke (ker lahko prebereš vse knjige, takoj ko izidejo) in trafikantke (ker lahko prebereš vse stripe, takoj ko izidejo). Za študij sem se zares odločila na pošti, ko sem morala oddati prijavnico za fakulteto. Sem imela kar srečo.

Pri Pilu si začela tako rekoč v najstniških letih. Kako se spominjaš začetkov?
To so moji najlepši spomini! Ko sem vstopila v uredništvo revije, ki sem jo kot najstnica oboževala, sem se morala uščipniti, če sem res tam! Bila sem en tak mali vrabec, okoli mene pa sama »imena«. Prav tremo sem imela. Ampak je bilo vzdušje v uredništvu tako prijetno in spodbudno … da sem kar ostala. (smeh) Čeprav še danes s tresočo se roko oddajam članke in čakam, če so za kaj.

Kaj se je kasneje dogajalo? Tvoje sodelovanje s Pilom je dolgo že 20 let.
Dobila sem drugo službo, tako da je pisanje in urednikovanje Pila postalo moj izgovor, ko popoldne potrebujem uro miru (mislim, da se temu reče hobi). Trenutno delam kot urednica priročnikov in pred leti je po mojih člankih iz Pila izšla knjiga O ljubezni, mozoljih in drugih nadlogah. Zasebno pa sem se v tem času postarala za 20 zelooo pomembnih let. (A si ne upam napisati, da sem tudi odrasla, ker mislim, da to ni res.)

Kako se razumeta s Pilovo urednico?
Veliki prijateljici sva. Jana je včasih poleg tega še moja nadomestna mama. Zato me tudi malo vzgaja … in jaz njo. Ko potem ugotoviva, kakšni trapi sva, se reživa kot pečeni mački. To lahko počneva zato, ker veva, da se imava v resnici zelo radi. Najlažje in najraje delam z ljudmi, ki so tudi moji prijatelji, takrat se ideje najbolj krešejo, zato je sodelovanje pri Pilu zame tako rekoč sanjsko.

Kaj je pri Pilu najlepše in kaj malo manj lepo?
Pri Pilu je najlepše, da se nikoli ne postara! In da ga delajo tako krasni ljudje. Mislim, da se to odraža tudi na vsebini. Manj lepo je, ko se bliža rok, jaz pa nimam napisane še niti besede … (Vsak mesec.)

Kako se lotevaš tem v Odraščanju?
Berem sporočila pilovcev, kaj jih zanima. Vprašam tebe. Z odprtimi očmi gledam svet okoli sebe. Razmišljam, kaj je v najstniških letih zanimalo mene. Spremljam druge medije. Zadnje čase pa mi o temah svetuje tudi skoraj najstniška hči, moj neusahljivi vir idej in navdiha. (Potem mi Jana pošlje sporočilo, če vem, kateri datum je, in odprem prazen dokument. Zgodba me zmeraj odnese po svoje, nikoli ne vem, kam bo šla in kako se bo končala. Ampak nekje se mora, ker gre Pil v tisk.)

Je glasba tudi sicer tvoja priljubljena reč?
Ja, rada imam glasbo, čeprav sem jo v najstniških letih poslušala bolj aktivno kot zdaj. Tudi moj glasbeni okus se je zataknil nekje v tistih letih, vendar kljub temu z zanimanjem spremljam trende. Moja starejša otroka mi jih z veseljem predstavljata.

Kaj najraje poslušaš?
Če bi rekla, da tišino, bi izpadla stara in zatežena. Ampak zdaj, ko smo že dva meseca vsi doma (in nas je reees veliko in smo reees glasni), je tišina nekaj tako božanskega … Drugače pa imam rada pesmi, pri katerih lahko zraven pojem.

Zdaj si že trikrat mama. Kako je biti mama?
Najboljše. To sem najrajši.

Kakšni so tvoji mulčki?
Najboljši. Najrajši jih imam.

Kakšno je tvoje delo knjižne urednice?
Na neki točki sem ugotovila, da je še boljše, kot biti prvi, ki lahko prebere knjigo v knjigarni, biti tisti, ki jo naredi! Zato sem zelo rada knjižna urednica. Preberem lahko ogromno knjig, spoznam zanimive avtorje, se s sodelavci pogovarjam o zgodbah … Poleg tega je vsak projekt drugačen in mi zlepa ni dolgčas. Ko nam uspe kaj dobrega, v sebi še vedno glasno vriskam.

Katere so tvoje naj reči v življenju?
Družina, ljubezen, svoboda, življenje samo.

Kaj bi za konec povedala pilovcem?
Hvala, ker ste. Ker nam postavljate vprašanja. Ker zahtevate odgovore. Ker vas zanima, kdo ste in kakšen je svet, v katerem živimo. Ker razmišljate. Ker vaše misli velikokrat ponese onkraj vsega, o čemer tuhtamo starejši. Ker ne pustite, da bi zarjaveli in se zaprašili. Ker ste dbest. In hvala, hvala, ker me berete. Res vas imam rada.