Vesna Ponorac: Sreča spremlja pogumne!

Prva sezona serije Takšno je življenje se je spet začela predvajati. Gledalce je v vlogi Izabele navdušila Vesna Ponorac. V čem sta si z Izabelo podobni, kakšno glasbo rada posluša in kako se spominja osnovnošolskih dni? Odgovore smo dobili v tokratnem intervjuju.

Čestitke za odlično odigrano vlogo Izabele! Si si serijo ogledala tudi kot gledalka?

Hvala! Seveda sem si serijo ogledala. Mislim, da je včasih dobro pogledati sebe, saj tako vidiš, kaj bi popravil, in prihodnjič narediš boljše. Poleg tega sem želela videti celoto – zgodbo, ki nam jo je uspelo ustvariti skupaj.

Kako je videti samega sebe na televiziji?

Še vedno mi je malo neprijetno, ampak z leti postaja lažje. (smeh)

V seriji igraš Izabelo Vouk. V čem sta si najbolj podobni?

Podobni sva si v interesih. Obe imava radi šport in zdrav način življenja, blizu nama je tudi področje marketinga, družbenih omrežij. 

Izabela se v seriji spopade z zelo aktualno temo. Po spletu zakrožijo njene ponarejene gole fotografije. Sprva jo to zelo prizadene, a na koncu najde moč, da fantu, ki je to naredil, odpusti. Če bi se tebi v resničnem življenju zgodilo kaj podobnega, ali misliš, da bi zmogla oprostiti?

Ko se kaj takega zgodi, je za človeka seveda zelo težko. Danes je še posebej problematično to, da je vedno težje ločiti, kaj je resnično in kaj je ustvarjeno z umetno inteligenco. Verjetno bi me takšna situacija zelo prizadela, kot je Izabelo. A verjamem, da je vsaka slaba stvar lahko tudi priložnost za nekaj dobrega. Bilo bi mi hudo, ampak bi poiskala pomoč pri ljudeh, ki jim zaupam, in verjamem, da bi se prej ali slej pobrala in šla naprej. 

V času tvojih osnovnošolskih dni še ni bilo takšne tehnologije za ponarejanje fotografij, a vrstniško nasilje je vseeno obstajalo. Kakšne so tvoje izkušnje iz osnovne šole?

Otroci znajo biti žaljivi in nesramni, včasih tudi preveč neposredni in brez empatije. Na žalost je to v osnovnih šolah kar pogosto. Kasneje, na fakulteti ali v odraslem življenju, se veliko stvari spremeni. Če si v osnovni šoli kdaj tarča posmeha ali bullyinga, te to lahko tudi okrepi. Na koncu je sreča pogosto na strani ljudi, ki ostanejo skromni in prizemljeni in si rečejo Kar delajte se norca, bomo videli, kdo se bo na koncu smejal, in gredo svojo pot. 

Kako se sicer spominjaš osnovnošolskih dni? Kaj ti je najbolj polepšalo dneve?

Osnovnošolski dnevi so mi ostali v lepem spominu predvsem zaradi sošolk, s katerimi smo se res veliko družile. Še danes se rade srečamo in podružimo. Seveda pa so bile tudi skupine ljudi, ki so se rade norčevale iz drugih. Takrat sem to težko razumela, danes pa se mi smilijo, saj verjamem, da so to počeli, ker jim je primanjkovalo topline in ljubezni v okolju, ko bi ju najbolj potrebovali. 

V zadnjem intervjuju za Pil si povedala, da si bila v osnovni šoli precej nesamozavestna. Kaj ti je pomagalo, da si začela bolj verjeti vase?

Res je, v osnovni šoli sem bila precej nesamozavestna. Mislim, da je ključno delo na sebi in to, da poskušaš biti vsak dan malo boljši, kot si bil prejšnji dan. Ko se osredotočiš na svoje cilje in svojo pot, začneš slediti temu, kar si želiš. Ko te cilje dosegaš, raste tudi samozavest, saj vidiš, da zmoreš. Na tej poti se zgodi veliko dobrega, včasih tudi kaj težkega, ampak prav to te nauči, da si znaš dati več ljubezni, razumevanja in nežnosti.

Katero srednjo šolo si obiskovala in kako si se odločila zanjo? Ti je ostala v lepem spominu?

Obiskovala sem Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo. Sprva sem mislila, da bom zobotehnica. (smeh) Srednja šola mi je sicer ostala v lepem spominu, čeprav sem zaradi snemanj pogosto manjkala.

Danes počneš ogromno zanimivih stvari, med njimi ima posebno mesto igra. Kaj te je pri šestnajstih opogumilo, da si se prijavila na svojo prvo avdicijo?

Bila sem na pravem mestu ob pravem času. Ko iščeš nove priložnosti, moraš pogosto stopiti iz cone udobja. Tudi mene je bilo strah in nisem verjela, da mi lahko uspe, ampak sem se vseeno prijavila na avdicijo in dala vse od sebe. Na koncu se je izšlo. Pravijo, da sreča spremlja pogumne.

 Si že v osnovni šoli sanjala o tem, da bi postala igralka?

Ja, igra je bila moja ljubezen že v osnovi šoli. Že takrat sem obiskovala gledališki krožek in podobne šolske dejavnosti. 

Kakšne sploh so avdicije? In kako se nanje pripraviš, da se počutiš čim bolj samozavestna?

Ko si povabljen na avdicijo ali se nanjo prijaviš, običajno dobiš besedilo za določeno vlogo. Na to se moraš pripraviti, se naučiti tekst in ga nato odigrati v živo. Avdicijo posnamejo, potem pa produkcija skupaj pregleda posnetke in se odloči, kdo je najbolj primeren za posamezno vlogo.

Katera vloga ti je bila doslej največji izziv in ti je vzela največ energije?

V vseh vlogah sem zelo uživala. Ker so mi bile na neki način kar blizu, se mi je delo zdelo še bolj zanimivo. Največji izziv so bile določene scene, na katere sem se morala posebej pripraviti. V seriji Gospod profesor je bil to trening plesa ob drogu, v filmu, ki ga trenutno snemamo, pa se učim, kako postati dobra »getaway driverka«, torej samozavestno »driftati«.

In katera ti je najbolj prirasla k srcu? Zakaj prav ta?

Trenutno mi je najbolj pri srcu vloga Izabele iz serije Takšno je življenje. Res uživam v projektu in se že veselim prihodnosti … morda tudi nadaljevanja. (smeh)

Poslušalci Hit Radia Center te vsako jutro slišijo v etru. Kako zgodaj ti zazvoni budilka? In kakšen je tvoj jutranji ritual?

Zbujam se zelo zgodaj. Ob 4.45, od ponedeljka do petka. Potem imam približno 45 minut za hladen tuš, raztezne vaje na joga blazini, make-up in odhod. V etru sem od 6. do 10. ure. Po oddaji pa sledi priprava programa za naslednji dan. Delo na radiu mi je res zelo všeč. Obožujem vodenje, intervjuvanje in pisanje besedil. 

Ker delaš na radiu, si vsak dan obdana z glasbo. Kakšen slog glasbe ti je najbolj pri srcu?

Rada imam zelo raznoliko glasbo. Od reggaetona do aktualnih hitov, ki jih vrtimo na radiu (tako sem vedno na tekočem z novostmi, kar je prednost poklica). Všeč mi je tudi jugo rock, pa celo kakšen Morad, maroški izvajalec. Moj okus je res precej raznolik.

Na radiu gostiš veliko zanimivih ljudi. Če bi lahko povabila kogarkoli na svetu (čisto kogarkoli, živega ali že pokojnega), koga bi izbrala?

Verjetno bi povabila Rihanno. Res je prava carica. Vprašala bi jo veliko o podjetništvu, saj je očitno izjemno uspešna. Zanimalo bi me, kako ji je uspelo združiti glasbo, modo in posel ter kako je iz nič ustvarila tako velik imperij. Zelo občudujem ljudi, ki imajo toliko notranje moči, da si upajo sanjati in slediti svojim sanjam.

Tvoji outfiti so vedno tako popolni! Kje najdeš navdih za svoj stil?

V zasebnem življenju imam najraje superge, kavbojke in pulover. Za dogodke, vodenja, snemanja ali druženja pa se rada uredim malo drugače. Imam tudi stilista Dejana iz Omare. Včasih ga pokličem in mu rečem: »Dejko, danes se mi res mudi, nimam časa za šoping, rabim dober outfit.« In me kar on obleče. Res je car, skupaj vedno sestaviva odlične kombinacije.

Česa se to pomlad poleg sonca in časa v naravi še posebej veseliš?

Te pomladi se veselim ogromno stvari. Začenjam opravljati prakso iz psihosocialnega svetovanja z mladimi. Sodelovala bom na različnih delavnicah, nekatere bom tudi sama vodila, začela bom izvajati individualna svetovanja za mlade. Poleg tega snemam serijo, film, delam na radiu in do konca poletja moram dokončati še magistrsko nalogo. Pestro bo, ampak se veselim. Zelo zelo!