Intervju
Glasba je bila spremljevalka Žana Serčiča že od malega. In še vedno je njegova najbolj zvesta družica. Pravzaprav se nikoli ne ločita! Nenehno ustvarja in dopušča, da ga navdihujejo stvari, ki ga obkrožajo. Začelo se je z očetovimi prvimi navodili za igranje kitare, nadaljevalo z obiskovanjem glasbene šole, nastopa na talentih (Slovenija ima talent), samostojnimi koncerti in sodelovanjem z Janom Plestenjakom ter drugimi. Žan prihaja iz Lenarta na Štajerskem …
Ljubezen do glasbe si prejel že v otroštvu. Kako se spominjaš svojih začetkov?
Res, spominjam se, da je bila glasba del mojega življenja že od mladih nog. Oče je bil amaterski glasbenik in je bil vsak petek in soboto na koncertih, čemur smo doma rekli »na špilih«. Začel sem s Tremi brati in potem nadaljeval z drugimi narodnozabavnimi bendi. Ko sem bil star pet let, me je oče naučil igrati kitaro – vse osnovne akorde, da sem se lahko spremljal, saj sem zelo rad tudi pel. V glasbeno šolo so me vpisali pri osmih letih.
Ali je bila tudi tebi teorija zoprna?
Ja. Teorija je sicer zelo uporabna in ni mi žal, da sem naredil nižjo glasbeno šolo, ker znanje, ki sem ga pridobil, še zdaj uporabljam. Je pa res, da sem le stežka poslušal in sedel pri pouku, vedno so me zanimale druge stvari. Zame je glasba nekaj drugega, vedno sem jo dojemal bolj na neki čustveni ravni.
Kako je nastop na Slovenija ima talent zaznamoval tvojo kariero?
V bistvu jo je začel, otvoril. Tam sem se prvič pojavil kot današnji Žan Serčič in nastopal pred občinstvom. Tako sem se prvič predstavil slovenski glasbeni sceni in industriji. Predvsem pa je nastop oblikoval mojo kariero in osebnost, saj sem bil pri 16 letih del glasbene scene, kar mi je dalo namig: »Aha, to lahko počnem tudi zares!«
Kdaj ustvarjaš?
Biti umetnik je pogled, ki ga imaš tudi sicer na življenje, kar pomeni, da ustvarjam nenehno. Vedno si pustim, da me navdihujejo stvari, ki me obkrožajo. Vse si zapišem in posnamem »voice memory« (glasbene spomine) tudi, kadar počnem kaj drugega. Veliko idej se rodi kar tako, v nekih trenutkih, ko najmanj razmišljam o njih. Šele kasneje grem v studio, kjer aktivno delam 10 odstotkov časa, preostalih 90 odstotkov pa se pogovarjam, razmišljam in podobno. Pravzaprav ustvarjam in pišem tekste ves čas ...
Kaj te najbolj navdihuje in zakaj?
Moje pesmi so – če pogledam nazaj – navdihnile v glavnem odločitve ali dogodki, ki so se zgodili in me pretresli ali kako drugače izoblikovali, zaznamovali. Poleg tega me navdihujejo drugi ljudje, predvsem glasbeniki, v zadnjih letih pa vsi tisti, ki imajo pozitiven pogled na svet. Tudi sam se trudim, da bi bil podoben njim. Navdihuje me še družba najbližjih sodelavcev in trenutno sem obkrožen z odličnimi glasbeniki, med drugimi s svojim bendom Šakali.
Ali se zgleduješ po tujih glasbenikih? Kdo ti je najbližji?
Konkretno ni nobenega, po katerem bi se zgledoval. Res pa je, da verjetno vsi glasbeniki črpamo ideje in inspiracijo iz svetovnih žanrov. Pri svojem zadnjem albumu me je, denimo, navdihoval latino žanr. K mojemu zvoku je v zadnjem času veliko prispeval Joanes, glasbenik, ki ga poslušam že od mladih nog in mi ga je »predstavila« moja osem let starejša sestra.
Kakšno glasbo najraje poslušaš?
Zelo malokrat načrtno poslušam glasbo, zato ker jo večino časa predvajam ali preverjam svoje posnetke ali zadeve, ki jih produciram za druge izvajalce. Pogosto poslušam tudi podcaste ali intervjuje, kar me zelo zanima.
Na koncertih je zelo pomemben stik z občinstvom. Kaj nam lahko poveš o tem?
Dokler glasbenik ne razume tega, da je na odru zaradi ljudi, ki so prišli in ga poslušajo, ter razvije z njimi posebno vez, ljubezen, tako dolgo ne more biti uspešen glasbenik in izvajalec. Ko sem doumel, da me ljudje niso prišli samo gledat in da to ni bistvo koncerta, je bilo vse precej drugače. Zavedel sem se, da moram dati ljudem nekaj takega, da bodo odhajali dvignjeni tri metre nad tlemi in na izhodu iz dvorane rekli: »Uau!! OK, to me je pa zdaj premaknilo!« Pomembno je tudi, da si po koncertu vzamem čas, da se družim s feni, se z njimi fotografiram, pogovarjam … To so ljudje, od katerih tudi jaz lahko živim, in za to sem jim neizmerno hvaležen.
S kom sodeluješ pri video posnetkih?
Sodelujem z različnimi ljudmi in jih izbiram glede na koncept video spota. Za večino videospotov sem idejo, scenarij in režijo prevzel sam, ampak vesel sem, da že nekaj časa vseeno sodelujem z nekaterimi zelo talentiranimi ustvarjalci, kot so Rok Maver, Toni Konrad, Mark Pirc … In zagotovo bom z njimi še sodeloval.
Ukvarjaš se tudi s producentstvom …
Trenutno je moja producentska kariera precej na stranskem tiru. Ustvarjam nov album in bi mi za vse drugo zmanjkalo časa.
Kakšno je tvoje sodelovanje z Janom Plestenjakom?
Jan je v prvi vrsti moj prijatelj in vzornik. Pokazal mi je veliko stvari, ki se jih je naučil. Poleg tega sem v teh šestih, sedmih letih z njim koproduciral pet njegovih pesmi, on pa mi je pomagal pri pisanju pesmi. Lani sva bila skupaj tudi na enoletni koncertni turneji.
Zdaj že nekaj časa živiš v Ljubljani. Kako pogosto se vračaš v domače kraje, v Lenart?
Vedno, kadar sem na Štajerskem in imam čas, se oglasim doma – to je vsaj dvakrat na mesec. Zelo sem povezan z mamo, rad jo vidim, zelo rad ohranjam stike z njo. Vsakokrat ko sem v Lenartu, se rad srečam tudi s svojimi starimi frendi. Vzdušje, ki ga imamo tam, je pač neprimerljivo z ljubljanskim. Oni me poznajo že toliko let, da ... Poznajo prejšnjega Žana, takšnega, kakršen je bil, preden je postal pevec, kitarist itd.
Kaj načrtuješ v bližnji prihodnosti?
Želim si, da bi še naprej lahko ustvarjal z odličnimi glasbeniki, ki me obkrožajo, in da bi imel tako super publiko, kot jo imam. In da bi imel veliko koncertov! Načrtujem predvsem zelo delovno poletje s številnimi koncerti (letos je potrjenih več kot 14 koncertov). Jesen pa bo zaznamoval velik koncert ob izidu mojega albuma.
Ali si kot najstnik bral Pil?
Pil je bil vrsto let moja najljubša revija, na katero sem bil naročen v šoli in sem se veselil vsakega dneva, ko sem jo dobil. Prebral sem jo v enem dnevu! Včasih pa sem se zadrževal, da sem ga lahko prebiral vsaj nekaj dni. Hvala, Pil!
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Uganka
Na glavi imam krono, vendar nisem kralj. Na trupu imam luske, vendar nisem riba. Kaj sem?
Odgovor: Ananas