Iz ordinacije

Draga Ena punca!

Kava je napitek, ki vsebuje kofein – to je učinkovina, ki na naš centralni živčni sistem deluje stimulativno (zato ga imenujemo tudi stimulans oz. poživilo). Kofein poleg kave vsebujejo tudi drugi napitki (npr. nekateri čaji, kokakola, razni energijski napitki), nekaj malega pa celo čokolada.

Stimulativni učinek kofeina se med drugim kaže kot povečana budnost, zmanjšanje utrujenosti, boljša koncentracija, izboljšana koordinacija, večja mišična moč ipd. Zaradi teh učinkov ljudje kavo (oz. kofein ) zelo radi in zelo pogosto uživajo. Nekateri jo pijejo le zjutraj (da nekako lažje začnejo dan, se počutijo bolj »zbujeni«), spet drugi si z njo pomagajo tudi čez dan, za »boljše funkcioniranje« in ohranjanje zbranosti (zlasti v službah oz. med študijem), spet tretji pa z uživanjem kave lažje prebedijo noč (npr. med napornimi nočnimi dežurstvi, med dolgimi nočnimi zabavami ali med nočnim učenjem).

Poleg tega je pitje kave v naši družbi nekakšen socialni obred – ob kavi se ljudje zberejo, poklepetajo, zaključijo dobro kosilo ali zgolj delijo radosti in skrbi.

Žal je kava ravno zaradi svojega stimulativnega učinka lahko tudi škodljiva – sploh če z njo (predvsem količinsko) pretiravamo. Med neželenimi učinki (pretiranega) uživanja kofeina so povišan krvni tlak, (pre)hitro ali celo neredno bitje srca, občutek stiskanja v prsih, živčnost oz. občutek (psihičnega in fizičnega) nemira, tresavica, driska, želodčne težave, pretirano uriniranje, nespečnost itd.

Dolgotrajnejše uživanje kave (zlasti večjih količin) lahko povzroča tudi odvisnost, ki je tako telesna kot psihična. Seveda ni tako huda oz. nevarna kot druge odvisnosti (zlasti od nikotina, drog ali alkohola), kljub temu pa je odvisnost, ki ima svoje posledice. Med najbolj problematičnimi so toleranca in odtegnitveni simptomi. Toleranca se kaže kot potreba po čedalje večji količini neke snovi (v tem primeru kofeina) za dosego istega učinka, do odtegnitvenih simptomov pa pride, ko z uživanjem problematične snovi prenehamo (zlasti nenadoma). Kažejo se kot nemir, nespečnost (ki lahko postane kronična), slabša koncentracija, težave s spominom, občutek potrtosti, utrujenost, glavoboli itd.

Seveda kava na različne ljudi lahko učinkuje zelo različno – nekateri čutijo močan učinek že po manjših količinah, drugi potrebujejo večje »doze«. Nekateri hitro razvijejo odvisnost in z njo povezane težave, spet drugi pa nikoli. Kaj vse vpliva na to, za zdaj ostaja neznanka.

Razna priporočila o tem, koliko kave na dan je še »varno« spiti, se med seboj nekoliko razlikujejo, večinoma pa naj dnevni vnos kofeina za zdravega odraslega (brez pridruženih bolezni) ne bi presegel 400 mg, kar v praksi pomeni 3–5 skodelic (odvisno od vrste in načina priprave kave). Seveda pa velja: čim manj, tem bolje! Starejšim, nosečnicam in kroničnim bolnikom uživanje kave sploh odsvetujemo (oz. priporočamo vsaj zelo zmanjšati vnos), prav tako pa zaradi vseh opisanih učinkov uživanje kave (in kofeina v drugih oblikah) res ni priporočljivo niti za otroke niti za mladostnike.

Kdaj je »pravi čas« za začetek pitja kave, je težko reči. Najbolj pravilen odgovor bi bil: nikoli.

Ker pa vsi vemo, da se vsem navadam in razvadam v življenju ne da izogniti (tudi sama z veseljem zjutraj spijem skodelico kave, priznam), bi ti priporočila, da počakaš vsaj nekje do konca pubertete oz. adolescence in da tudi kasneje s kavo ne pretiravaš. Prav tako dobro »poživilo« je namreč tudi (jutranja) telovadba, sprehod po svežem zraku ali zgolj skodelica sadja!