Kdo je pravi prijatelj?

Prijateljstvo je ravno tako važno kot ljubezen, če ne še celo bolj. Imeti prijatelje je zelo pomembno v življenju. Skoraj tako kot imeti družino. Tudi v vaših pismih je veliko vprašanj o prijateljih in veliko stisk v zvezi z njimi, kadar ne gre tako, kot pričakujete.

Kot prsti na eni roki

Danes je prijateljstvo kar malo razvrednotena beseda. Družabna omrežja, kot je Facebook, so nas čisto omrežila in nehote preživimo več časa v virtualnih stikih, kot bi bilo to pametno. Ste že opazili, da vas en lep dan v družbi prijateljev nekje zunaj veliko bolj osreči kot čvek po FB-ju? In kaj pravzaprav pomeni, da imaš 1000 FB-prijateljev? Si res vsi zaslužijo takšen naziv? Gotovo ne. Še vedno namreč drži, da je srečen tisti, ki ima toliko prijateljev, kot je prstov na eni roki. Se vam zdi malo? No, mišljeni so pravi prijatelji, takšni, o katerih bomo danes govorili.

Kdo so pravi prijatelji?

Pravo vprašanje. Vredno razmisleka. V življenju srečamo veliko ljudi. In veliko ljudi nam je simpatičnih, prijetnih. In če ste med takšnimi, ki hitro navežejo stike, imate mogoče prehitro zmoten občutek, da imate ogromno prijateljev. Pa je to res? Najbrž ne. Prijateljstvo se gradi počasi, a vztrajno, z veliko potrpežljivosti, simpatije in zaupanja. Nikar ne prehitevajte, da ne boste prehitro razočarani. Šele čez čas in v različnih življenjskih situacijah se izkaže, ali je prijatelj res pravi ali ne.

Iskrenost

Iskrenost je podlaga za prijateljstvo. Brez tega ni nič. No, saj vsi vemo, da se laži ne izplačajo. Ampak iskrenost ni samo to, da ne lažemo. Iskrenost je tudi to, da smo do prijatelja takšni, kot smo v resnici, da se ne delamo lepše, da si upamo biti to, kar smo. Da se ne pretvarjamo. Da povemo, kar si o nečem mislimo in kar čutimo. Da delimo vse, kar nam leži na duši. Ja, in da podelimo težke trenutke z nekom, ki nam je blizu. In pravi prijatelj nam je blizu. Čutimo njegovo bližino, povezanost z njim, pa tudi, če smo tiho.

 Zaupanje

Za iskrenost nujno potrebujemo zaupanje. Šele ko prijatelju popolnoma zaupamo, smo lahko povsem iskreni in odprti z njim. Lahko delimo lepe in slabe trenutke. Da pa se prikopljemo do zaupanja, je potreben čas. Veliko časa in skupnih trenutkov, kjer se nekdo izkaže kot človek na mestu ali pa ne. Kot nekdo, ki mu zares lahko zaupamo in ki nas ne bo pustil na cedilu, pa če je situacija še tako težka. In takšnih ljudi po navadi v enem človeškem življenju ni veliko.

Iskrica

S prijateljstvom je tako kot s simpatijo. Ni nam kar vsak všeč. Še zdaleč ne. Pravzaprav se redko zgodi, da med dvema preskoči iskrica. In prav tako je pri prijateljstvu. Mora preskočiti iskrica, takšna prijateljska, ne ljubezenska, malo drugačna, a vseeno iskrica. Po navadi postanejo pravi prijatelji tisti, ki so nam podobni. S katerimi imamo veliko skupnega, s katerimi radi klepetamo, ki imajo podobne interese kot mi, ki so jim všeč podobne reči in ki podobno razmišljajo. In s katerim radi počnemo kaj zanimivega. Ali pa smo preprosto radi skupaj, tudi če nič posebnega ne počnemo. Paše nam njihova bližina.

Prijatelj je kot roža

Ja, hecno se sliši, pa je res. Roža je lepa, če jo zalivamo, ravno prav, ne preveč in ne premalo, ampak redno.  Skrbimo zanjo, se trudimo zanjo. Tudi prijateljske stike je treba ves čas negovati, se truditi, se včasih prilagajati, popuščati, pa tudi povedati, kadar nam kaj ni všeč.

Če ga polomimo

Prijatelji vedno povejo, ko ga kaj polomimo, pa tudi če je to težko in vedo, da nam ne bo najbolj všeč. Ampak vsak človek potrebuje ogledalo in prijatelji so poleg staršev tisti, ki nam ga bodo nastavili v našo korist. In prav je tako. Prijatelji nam bodo tudi dovolili, da jim povemo, kar jim gre, in nam tega ne bodo zamerili. Vsaj čez čas ne, ko bodo premislili in ugotovili, da smo jim hoteli le dobro. Če bomo tiho in zaradi strahu pred zamero ne bomo upali povedati, kar si mislimo, to ni dobro za prijateljstvo. To ni iskreno, in kot smo že rekli, je iskrenost temelj prijateljstva.

Pomoč

Pravi prijatelj ne bo pomišljal, da nam priskoči na pomoč, kadar smo v težavah. Brez oklevanja nam bo ponudil ramo, da se razjočemo, da potožimo. Poslušal nas bo, nas tolažil, pomagal rešiti nastalo težavo ali pa samo poslušal, ko nam je hudo. Stal nam bo ob strani, pa če smo še tako žalostni, kar ni prav prijetno, a takšno je življenje, ni zmeraj veselo. In prijatelj je tisti, ki bo z nami delil vse, kar nam življenje prinese na pot.

Izdaja

Pravi prijatelj nas ne bo nikoli izdal. Ne bo zahrbten in ne bo žrtvoval prijateljstva za korist. Takšni ljudje, ki to počnejo, ne znajo biti prijatelji in jim ne gre zaupati. Ravno zato je pravih prijateljev tako malo. Kar veliko ljudi je koristoljubnih in so za svoje cilje pripravljeni izdati druge. No, takšni pač niso vredni zaupanja. Vidijo predvsem sebe in svoje koristi. V življenju velikokrat naletimo na takšne ljudi, včasih se tudi opečemo, preden spoznamo, koliko je kdo res zanesljiv in vreden kot človek. A to je šola življenja in tako se naučimo ločiti zrnje od plev. Izdaja pač ne velja in ko nas prijatelj izda, ni več prijatelj. In tudi nikoli ni bil, le da tega morda nismo vedeli. Bomo pa drugič bolj previdni, komu bomo zaupali in koga bomo izbrali za prijatelja.

Opravljanje

Prijatelji drug drugega ne opravljajo, povejo mu naravnost, kar mu gre, opozorijo ga na njegove napake ali na napačna dejanja, nikoli pa ne bodo o njem grdo govorili za hrbtom. To je težka preizkušnja, zlasti za dekleta, ki so malo bolj nagnjena k opravljanju. Ampak to preprosto ne gre. To je izdaja, in to grda, in boli, zelo boli. Prijateljstvo pa ne sme boleti.

Daj–dam

Prijatelj je tisti, ki ničesar ne zahteva v zameno. To ni odnos daj–dam. To ni trgovina. Če prijatelj nekaj zate naredi ali pa ti zanj, za to ne bosta pričakovala plačila. Kar narediš za svojega bližnjega, narediš iz simpatije, ljubezni, ne pa zato, da boš nekaj pridobil.

Prijatelji za žur

Če se imaš na kakšni zabavi z nekom fino, se veliko smejiš in skupaj zabavaš, še ni nujno, da je to tvoj prijatelj. Je lahko prav prijeten družabnik, ni pa nujno, da postane prijatelj. To je velika razlika. Takšnih družabnikov imaš lahko veliko. Z nekaterimi, ki jih zanimajo filmi, hodiš v kino, spet z drugimi na smučanje, lahko se imaš z njimi luštno, ne deliš pa svojih najglobljih občutkov, skrivnosti, težav … So le družabniki, ne pa prijatelji.

Prijateljstvo iz sočutja

Z vsakim, ki želi biti tvoj prijatelj, seveda ni treba to postati, če ti sicer ne ustreza. Samo zato, ker si tega on želi. To pač ni zadosten razlog, da postane tvoj prijatelj. Prav tako ne more vsak postati tvoja simpatija, le zato ker si mu všeč. To je podobno. Saj smo rekli, iskrica je tista, ki mora preskočiti, in če ne preskoči, pač ni tisto pravo. Tudi pri prijateljstvu.

Prijatelj je darilo

Pravi prijatelj ni lahko postati. Treba je veliko časa, truda, a vendar je prijateljstvo lepo. Nekaj najlepšega in najbolj dragocenega v življenju. Prav zato pravimo, da je prijateljstvo darilo. Še vsakdo je kdaj v življenju prejel kakšno darilo in tudi prijatelji pridejo, le počakati je treba, če še niso prišli. Tisti pravi, seveda.