Kako so Američani vstopili v prvo svetovno vojno?

Morda bo zvenelo malo verjetno, toda učitelji smo veseli, če se lahko česa naučimo od svojih učencev. Pred kratkim me je moja učenka, vaša vrstnica, opozorila na zanimivo podrobnost iz prve svetovne vojne, ki sem jo deloma poznal, nisem si pa mislil, da bi iz tega lahko nastala napeta, zanimiva zgodba. A prav to se je zgodilo. Skupaj sva napisala članek, v katerem lahko neverjetno zgodbo, ki jo pozna zelo malo ljudi, izveste še vi, dragi pilovci, ki radi berete našo zgodovinsko rubriko.

Kaj je za našo zgodbo dobro vedeti o prvi svetovni vojni?

Rekli so ji tudi vélika vojna in bila je do tedaj največji spopad v zgodovini človeštva (1914–1918). Spopadle so se na eni strani države antante (francoska beseda pomeni zveza držav) s Francijo in Anglijo na čelu ter na drugi strani centralne sile, ki sta jih vodili Nemčija in Avstro-Ogrska. Vojna se je po štirih letih končala z zmago antante. Pomemben prelomni trenutek se je zgodil predzadnje leto vojne. Antanti so se pridružile Združene države Amerike. In prav njihov vstop v vojno je bistvo naše zgodbe.

Ne povejmo takoj vsega …

… samo toliko, da nas zamika nadaljnje branje. Vzroki za vstop ZDA v prvo svetovno vojno so različni in veliko jih je – toda povod (sprožilec) je en sam – Zimmermanov telegram, katerega izvirni tipkopis je šele leta 2005 odkril angleški zgodovinar, ki je raziskoval nekaj povsem drugega. Omenjeni telegram je bil tajno diplomatsko sporočilo, v katerem je nemško zunanje ministrstvo skovalo načrt, ki je mejil na znanstveno fantastiko. Januarja 1917 je predlagalo vojaško zavezništvo med Nemčijo in Mehiko. Glavni namen telegrama je bil prisiliti mehiško vlado, da v primeru ameriškega vstopa v vojno napade ZDA. Vedeti moramo, da bi vojna med ZDA in Mehiko preprečila prihod ameriških vojakov v Evropo in upočasnila izvoz ameriškega orožja v Veliko Britanijo.

Kaj piše v telegramu?

Sporočilo je prišlo v obliki šifriranega telegrama, ki ga je 17. januarja 1917 poslal Arthur Zimmermann, visok uradnik nemškega zunanjega ministrstva. Poslano je bilo nemškemu veleposlaniku v Mehiki. V telegramu je pisalo med drugim tudi tole: Prvega februarja nameravamo začeti neomejeno podmorniško vojno. Kljub temu si bomo prizadevali, da bodo ZDA ostale nevtralne. V primeru, da to ne uspe, predlagamo Mehiki, da z našo izdatno finančno pomočjo poskuša z vojno proti ZDA ponovno osvojiti izgubljeno ozemlje Teksasa, Nove Mehike in Arizone … Ob tem ne smemo pozabiti, da so vojne med ZDA in Mehiko v 19. stoletju pomenile zelo krvavo zgodbo na teh prostorih in da je Mehika v njih potegnila krajši konec, zato je bilo vendarle čisto mogoče, da bi Mehičani sprejeli mamljivo nemško ponudbo.

V igro vstopijo Angleži

In kako so Američani izvedeli, kaj naklepa Nemčija? Ta del zgodbe je prav romantično zapleten. Za to so poskrbeli – kdo drug kot Angleži, ki so bili takrat še vedno prva svetovna velesila. Zimmermann je telegram najprej poslal nemškemu veleposlaniku v ZDA, ta pa ga je posredoval svojemu kolegu v Mehiko. Problem je bil v tem, da neposreden prenos telegrama ni bil mogoč, ker so Britanci ob izbruhu vojne prerezali nemške podmorske telegrafske kable.

Tako je Zimmermannov telegram najprej potoval po britanskih kablih. Nemci so sklepali, da je kodirano sporočilo varno in da ga Angleži ne morejo dešifrirati. Na njihovo žalost ni bilo čisto tako. Vedeli so, da gre ves telegrafski promet, ki poteka skozi angleške roke, naravnost v prostore angleške obveščevalne službe, niso pa vedeli, da Angleži poznajo njihovo kodo, brez katere bi bilo dešifriranje nemogoče. Ključ za razkritje sporočila so jim poslali njihovi zavezniki Rusi, ki so ga pridobili, ko so potopili nemško bojno ladjo Magdeburg.

Kako so Angleži rešili tri skoraj nerešljive težave?

Zdaj so se Angleži znašli pred težko odločitvijo, kako povedati Američanom za telegram. Če bi to naredili, bi razkrili, prvič, da prisluškujejo telegrafskemu prometu, in drugič, da poznajo nemško kodo. Tretja težava pa je bila, kako prepričati Američane, da sporočilo ni ponaredek.

Za rešitev prve zgodbe so Angleži pridobili kodirano besedilo telegrama, ki ga je nemški veleposlanik v Washingtonu poslal svojemu kolegu v Ciudadu de Mexicu kar po navadnem telegrafu, ki so ga uporabljali vsi. Britanski agent v Mehiki je preprosto podkupil uslužbenca telegrafske družbe. Zdaj so ga lahko brez zadrege pokazali Američanom.

Druga zgodba se je razpletla kar sama. Telegram je bil šifriran s starejšo kodo in Angleži z razkritjem niso pokazali, da poznajo tudi nove nemške kode, kar je bilo najbolj pomembno. In tretjič – ker so bile kopije telegrama deponirane v zapisih telegrafske družbe, so lahko dokazali pristnost besedila.

Zdaj pa Američani …

Tako je Zimmermannov telegram prišel v ameriške roke. 24. februarja je besedilo ležalo na mizi voditelja ZDA Wilsona. Kljub jezi ob novici je predsednik okleval. Potrebna je bila previdnost. V ZDA je bilo ogromno Američanov nemškega in irskega rodu, ki so nasprotovali vmešavanju v vojno. Tudi dejstvo, da so Nemci začeli intenzivno podmorniško vojno, za predsednika ni bilo dovolj močan argument. Potem pa se je vse razpletlo zelo hitro. 1. marca 1945 je Wilson objavil vsebino telegrama in tri dni kasneje je Arthur Zimmermann na splošno presenečenje vseh na novinarski konferenci povedal, da je telegram pristen.

6. aprila 1917 je ameriški kongres glasoval za napoved vojne Nemčiji in prva svetovna vojna ni bila nikoli več takšna kakor prej.