Previdno v zapuščene kraje

Na svetu obstaja posebna skupina ljudi, ki sami sebi pravijo lovci na zapuščene kraje. Njihova spletna stran se imenuje Atlas Obscura. Obiskujejo kraje, kjer so stavbe, ladje, vlaki, cerkve, tovarne, pokopališča, dvorci, vodnjaki, trdnjave, podzemni objekti, stopnice, avtomobili – rezultati človeškega dela, ki jih je človek zapustil. Zato zanje uporabljajo izraz urbana zapuščenost (Urbex). Poskusite – doživeli boste občutke, ki jih poznajo le raziskovalci, strah vas bo, zabavali se boste, ob tem boste ustvarili prav posebne fotografije, čutili boste adrenalin, pridih nevarnosti in večkrat boste kršili prepovedi. Tako smo v Latviji ponoči obiskali zapuščeno mesto iz socialističnega časa Sovjetske zveze, ki je prepovedano območje, ker je zraven vojaška baza. Bilo je srhljivo – in to je zelo mila beseda. Na takšnih krajih smo odvisni samo od sebe, vse počnemo na lastno odgovornost, previdnost je zelo pomembna, toda počutiš se kakor Kolumb, ko je prvikrat zagledal obale novega sveta. To je tisto, kar najbolj privlači. Poglejmo nekaj primerov, ki jih lahko najdete v bližini naše Slovenije. 

Otok Poveglia

Poveglia leži v beneški laguni in je popolnoma prepovedana za obiske, seveda pa to ne pomeni, da se tja ne da. Potrebujete samo čoln. To je verjetno eden najbolj grozljivih krajev v naši bližini. Zemljo na otoku v velikem deležu sestavlja organski material ljudi, ki so na tem otoku umrli za kugo. Sem so namreč nekoč zapirali obolele. Nič manj strašljiv ni podatek, da je bila tukaj tudi psihiatrična ustanova, v kateri so izvajali strašljive medicinske poskuse. Vsi objekti na otoku razpadajo, cel kup potopljenih plovil leži v okoliških plitvinah. Domačini se otoka izogibajo v širokem loku. V zgradbah namreč dokazano straši. Kar verjemite – sami smo doživeli to. Na otoku rastejo največje in najlepše robidnice, kar sem jih videl v življenju. Bi se jih upali pokusiti?

Hotel Haludovo

Objekt na otoku Krku je bil v komunistični Jugoslaviji eden najbolj razkošnih hotelov v Evropi. Gostil je mnoge slavne osebnosti – osebje ni imelo nobene težave ob zahtevi iraškega  diktatorja Sadama Huseina, da zanj hotelski bazen napolnijo s šampanjcem. Nihče se ni vznemirjal, ko je njegov sin ob odhodu pod vzglavnikom pozabil pištolo. Skelet stavbe še stoji, a ga prerašča rastlinstvo. Kljub običajnemu napisu Vstop prepovedan ni težko vstopiti. Hotel spominja na znanstvenofantastični film iz prejšnjega stoletja – nekakšen časovni stroj, razdejan in poln grafitov, srhljivo mesto, kjer pa je še vedno čutiti blišč razkošnih zabav, na katerih se je v enem običajnem večeru pojedlo 100 kilogramov jastogov in 50 kilogramov kaviarja. In Sadam Husein je natakarju pustil 1000 dolarjev napitnine.

Olimpijski objekti Sarajevo

Sarajevo je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre. Na okoliških gorah Igman in Bjelašnica so zgradili celo vrsto naprav za športna tekmovanja, ki so jih nameravali uporabljati tudi, ko bodo igre končane. Žal je Bosno in Hercegovino ob razpadu Jugoslavije v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja prizadela vojna in olimpijsko območje je postalo pokopališče škripajočih sedežnic, zaraslih poti, opozoril na mine, razpadajočih skakalnic in ruševin hotelov. Najbolj grozljiva je steza za bob, betonski trak, prerasel s travo in v celoti pobarvan z grafiti divjih barv. Sprehod po njej je atrakcija posebne vrste. Vendar previdno – table, ki marsikje še opozarjajo na mine, niso povsem brez pomena.

Železniška proga Pijana pruga

Opuščena železniška proga v Istri, ki železniško križišče v Lupoglavu povezuje z mestecem Raša, kjer je bil nekoč rudnik črnega premoga, je služila predvsem kot industrijski tir in je danes popolnoma opuščena. Nikogar ni več na njej, le sem in tja na tirih sedijo velike črne  ptice, kakršnih je mnogo v Istri. Včasih pride kakšen radoveden popotnik pogledat tisti del proge, ki teče po pobočju gore Učke in mu sedaj pravijo Pijana pruga. Ta kraj je lahko danes privlačen za fotografa, ki želi napraviti res atraktivno fotografijo. Zaradi posedanja terena se je železniška proga v dolžini petstotih metrov sesedla, nagnila, videti je, kot da se ziba. Kot bi popila nekaj močnih pijač. Nekoč so ji zaradi močne burje, ki vedno piha na tem območju, rekli tudi sibirska železnica.

Podzemni bunker Željava

Ogromen podzemni bunker v gori Plješevica na meji med Bosno in Hrvaško so zgradili v Titovi Jugoslaviji, da bi se v primeru napada vanj skrilo vodstvo države. Po tunelih, v katerih so bila nekdaj shranjena letala, lahko hodimo več ur. Tema je popolna, zato je dobra svetilka obvezna. Načeloma je obisk varen, čeprav so tuneli polni jam in nezanesljivih tal. S stropa visijo betonski bloki, pri zavojih v stranske rove se je zlahka mogoče izgubiti. Povsod ležijo kosi opreme in deli uničenih naprav. Vse je pustolovščina, ki postane še bolj zanimiva, ko prebereš spletne strani, na katerih je polno zgodb o minah iz zadnje vojne v Bosni in beguncih, ki se baje skrivajo notri. Stvar pa lahko postane nevarna, ker eden od izhodov leži na bosanskem ozemlju in njihova policija baje ni preveč prijazna. Priznam, nismo preverjali. In še nekaj – domačini ne priporočajo hoje globoko v notranjost. Razlog naj bi bili ostanki plinov, ki so škodljivi za zdravje – govori se celo o radioaktivnosti. Uradno je ni – toda …

Zabaviščni park Veneland

Urbex je seveda zabavna stvar in zato je raziskovanje krajev, ki so bili nekoč namenjeni zabavi, še posebej zanimivo. Najslavnejši je strašljivi zabaviščni park v Pripjatu, mestu zraven uničene jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini. V naši bližini pa je vredno obiskati zabaviščni park Veneland v predmestju Benetk, imenovanem Mestre. Zaprt je že več kot 40 let in temu primerna je njegova podoba. To je prostor, za katerega se zdi, da v njem zdaj poteka živahno tekmovanje v umetnosti grafitov, ki se prebijajo skozi debele plasti vegetacije, spominjajoč na barve veselja in zabave. Tukaj nas nihče ne preganja, odprtin v ograji je kar nekaj, najbolj veličasten pa je vhod, narejen v obliki Rialta, slavnega mostu čez Veliki kanal v Benetkah.