Delfini – vladarji svetovnih morij Julij

Izraz delfin izvira iz grščine in naj bi pomenil ribo z maternico. Danes je to splošno ime za različne vrste delfinov. Latinsko ime Delphinus se nanaša le na vrsto navadni delfin, ki je prikazana na naslovni sliki.

Delfini so sesalci v skupini kitov

Znanih je 36 vrst delfinov, ki spadajo v večjo skupino zobatih kitov. Čeprav so tako kot vsi kiti popolnoma prilagojeni na življenje v vodi, delfini niso ribe, temveč sesalci. Imajo stalno telesno temperaturo, s pljuči dihajo zrak in kotijo žive mladiče, ki sesajo materino mleko. Mladi delfini se skotijo v pomladnih in poletnih mesecih. Matere zanje zelo dolgo skrbijo; pri nekaterih vrstah celo do šest let.

Predniki kitov so bili kopenske živali

Predniki kitov so se s kopnega v vodo preselili pred približno 50 milijoni let. Med evolucijo se je nato njihovo telo vedno bolj prilagajalo vodnemu okolju. Glavne vidne spremembe so premik dihalne odprtine na vrh glave, sprememba sprednjih nog v prsne plavuti in zakrnitev zadnjih nog ter sprememba repa v vodoravno repno plavut. Izgubili so tudi dlako, v vodi jih pred mrazom varuje debela plast podkožnega maščevja. Pod vodno površino zdržijo do 15 minut, vendar pod vodo ne dihajo. Šele z natančnimi molekularnimi raziskavami so znanstveniki ugotovili, da so bili kopenski predniki kitov sodoprsti kopitarji, kamor uvrščamo prašiče, jelene, žirafe, kamele in povodne konje.

Delfini imajo izjemno dobro razvite nekatere čute

Čeprav delfini dobro vidijo v vodi in zunaj nje, je vidljivost v vodi pogosto zmanjšana. Zaradi tega si pri iskanju hrane, orientaciji in komunikaciji pomagajo tudi z drugimi čuti. Delfini izjemno dobro slišijo in proizvajajo različne zvoke. Žvižgi so kot njihovi podpisi, vsak delfin ima svoj žvižg, po katerem se jasno loči od drugih in pove nekaj tudi o lokaciji in počutju živali. Klike uporabljajo za orientacijo in iskanje plena, z brnečimi zvoki pa si pomagajo pri hranjenju in sporazumevanju z drugimi delfini. Vsi glasovi delfinov potujejo po vodi, se odbijajo od nečesa in vrnejo do živali v obliki odmeva. Na ta način najdejo hrano in se izognejo plenilcem tudi v zelo kalni vodi. V življenju delfinov je zelo pomemben telesni stik. Voha nimajo razvitega.

Kaj je na delfinovem jedilniku?

Delfini so plenilci na vrhu prehranjevalne verige. Večinoma lovijo v skupini. Hranijo se z različnimi ribami in mehkužci; največji delfini orke pa tudi s tjulnji, mroži, majhnimi kiti, pingvini in drugimi ptiči. Delfini plen zgrabijo z zobmi, ki jih imajo, odvisno od vrste, od 8 do 250. Plena ne trgajo z zobmi, ampak ga pogoltnejo. Tako kot vsa živa bitja tudi delfini za preživetje potrebujejo vodo, vendar je ne pijejo tako kot mi, saj večinoma živijo v slanih vodah. Vso vodo, ki jo potrebujejo, dobijo s hrano. Zanimivo je, da si znajo izbrati različno hrano, odvisno od količine vode, ki jo potrebujejo.

Delfini so družabne živali

Delfini živijo v skupinah od 5 do 100 živali, tudi kadar ne lovijo. Nekateri plavajo v formacijah, ki spominjajo na tekmovalce v sinhronem plavanju. Delfini v skupini pomagajo bolnim in ranjenim ter samicam med kotitvijo. Z obračanjem porivajo ranjenega ali mladega delfina na površino, da lahko zadiha. Skupino tudi branijo pred napadalci in ob napadu lahko skupine celo ubijejo velikega morskega psa.

Delfini se prepoznajo v ogledalu

Kako inteligentni so delfini, je težko natančno ugotoviti. Velikost njihovih možganov glede na velikost telesa je podobna kot pri človeku, prav tako imajo podobno nagubano možgansko skorjo. To naj bi bila znaka za zelo razvite možgane in spoznavne sposobnosti. Vemo, da se delfini naučijo številnih trikov, vendar to počnejo tudi druge živali. Sposobni so abstraktnega mišljenja in se zavedajo sami sebe. Dokaz za to je, da se prepoznajo v ogledalu, kar je v živalskem svetu zelo redko.

Delfine najbolj ogroža človek

Čeprav so glavni naravni plenilci delfinov morski psi, pa jih prav gotovo najbolj ogrožamo prav mi. V preteklosti smo jih zelo veliko izlovili, danes pa so v večini sveta zaščiteni; le še ponekod, npr. na Japonskem, Falklandskih in Ferskih otokih, jih lovijo zaradi mesa, surovin in zato, ker naj bi z ribiči tekmovali za ribe. Strupene snovi, ki jih spuščamo v okolje, po prehranjevalni verigi pripotujejo do delfinov; pogosto je zaprtje prebavnega trakta ali celo zadušitev s smetmi, kot so plastične vrečke, ki jih delfini pri hranjenju zamenjajo za morske želve ali druge živali. Nezanemarljiv je hrup, ki ga povzročamo z ladijskim prometom, turizmom, vojaškimi poskusi. Hrup delfine moti in vznemirja, oslabi sporazumevanje in oteži iskanje hrane, povzroči izgubo orientacije in s tem nasedanje na obalah, v skrajnih primerih pa poškodbe notranjega ušesa, kar lahko vodi v smrt. Plovila so pogosto tudi razlog za nesreče s trki.

Delfini pri nas

Ko rečemo delfin, imamo največkrat v mislih veliko pliskavko. Ta je tudi najbolj raziskana vrsta kitov. Velike pliskavke živijo v morjih po vsem svetu, ni jih le v polarnih območjih. Živijo na odprtem oceanu, ob obalah, v ustjih rek in občasno tudi v rekah. Morda boste slovensko skupino velikih pliskavk letos na počitnicah na morju srečali prav vi. Ob srečanju se malo zamislite in pomahajte tem edinstvenim vladarjem morja, ki z nami bivajo na istem planetu.