Tačke
Camargue. Ozemlje s površino okrog tisoč kvadratnih kilometrov v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi je največja rečna delta v zahodni Evropi. Obširno območje velikih slanih lagun, ki so od morja odrezane s peščenimi plitvinami in obdane z močvirskim trsjem, obdajata dva rokava reke Rone in Sredozemsko morje. Na potepanju po tem brezkončnem močvirju ne moreš zgrešiti čudovitih belih divjih konj. Le malo bolj pa se moraš potruditi, da odkriješ lagune z velikanskimi jatami še enih čudovitih živali – velikih plamencev.
Plamen v peresih je posledica prehrane
Slovensko ime plamenec v resnici pomeni isto kot tuje ime za te ptice – flamingo. Flamingo izvira iz portugalske in španske besede flamengo ali »barva plamena«. Rdečo barvo perja nakazuje tudi znanstveno ime teh ptic Phonicipterus, kar v grščini pomeni 'krvavo rdeče perje'.
Vendar pa se plamenci ne izležejo iz jajc v tej bleščeči različici. Mladiči imajo belo do sivkasto perje in ognjene odtenke dobijo šele sčasoma, ko se hranijo z algami in rakci, ki vsebujejo oranžna barvila. Ameriške vrste plamencev so močneje obarvane, ker tamkajšnji rakci vsebujejo več oranžnih barvil.
Plamenci so odlični letalci
Plamence običajno vidimo, kako s svojimi dolgimi in tankimi nogami kot na rolerjih brodijo po plitvem močvirju in si iščejo hrano, ali pa, ko v vodi stojijo na eni nogi, medtem ko imajo drugo spodvito pod telo. Prav zaradi tega nekateri mislijo, da plamenci sploh ne letijo, a so v resnici odlični letalci. Pri iskanju hrane lahko na dan preletijo več sto kilometrov s hitrostjo do 60 kilometrov na uro.
Plamenci precejajo vodo
Plamenčev kljun je daljši od glave in na sredini močno ukrivljen kot zajemalka. Kljun je posebej prilagojen za ločevanje blata od alg, rakcev, majhnih žuželk in školjk. Pri precejanju vode plamencu pomagajo posebne dlakaste ploščice v kljunu in grob jezik.
Plamenci so družabne in dolgo živeče ptice
Pred parjenjem se velikanska kolonija plamencev razdeli na petnajst do petdeset ptic. Posamezen par v skupini si nato ustvari in brani svoje gnezdilno območje, na katerem iz blata zgradi gnezdo. To je podobno drevesnemu štoru in vanj samica zleže eno samo jajce. Valita izmenično samica in samec. Ko se po 30 dneh izleže mladič, zanj skrbita oba starša. Hranita ga s posebnim ptičjim mlekom, ki ga izdeluje njun prebavni sistem.
Plamenci živijo zelo dolgo, v naravi tudi do 40 let, v ujetništvu pa še precej dlje. V živalskem vrtu v Adelajdi v Avstraliji je eden od tamkajšnjih plamencev dočakal kar 83 let.
Na Zemlji živi šest vrst plamencev
Večino vrst plamencev najdemo v Južni in Srednji Ameriki; v Evropi, Afriki in Aziji pa živita veliki in mali plamenec. Živijo v zelo raznolikih okoljih in so dobro prilagojeni toplemu in hladnemu podnebju, če le imajo dovolj vode in hrane.
V Sloveniji lahko velike plamence včasih vidimo pozimi na Sečoveljskih solinah. V notranjosti so redkejši, a so pozimi leta 2018 opazili en par na Ptujskem jezeru.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Morski zajec
Zakaj zajec ne plava?
Ker nima plavuti!