Gnu – savanski klovn

Nenavadni konec nenavadnega šolskega leta in s tem tudi konec naše resnične afriške zgodbe o levjem kralju. Pa si podrobneje poglejmoo živali, pod kopiti katerih je v podivjanem selitvenem teku umrl stari levji kralj Mufasa.

Zelo neobičajna antilopa
Znanstveno ime gnujev je Connochaetes. Ime izvira iz grških besed konnos, ki pomeni brado, in khaite, ki pomeni valujočo grivo. Skupaj z antilopami, domačim govedom, ovcami in kozami gnuje uvrščamo v družino votlorogov.

Čeprav se le malo ujema z našo predstavo o slokih, nežnih antilopah, pa je gnu prav to – antilopa. Zdi se, kot bi bil malo neposrečeno sestavljen iz rezervnih delov različnih živali – prednji del telesa bi bil lahko volov, zadnji antilopin, griva in rep pa, kot bi si ju sposodil  pri konju. Če k temu dodamo še smešno vedenje samcev med paritveno sezono, lahko razumemo, zakaj mu pravijo klovn savane.

Gnuji lahko živijo tudi več kot 40 let; njihova povprečna življenjska doba pa je 20 let.

Skrb za naraščaj
V času paritvene sezone se znotraj velikanske črede oblikujejo manjše skupine, ki jih sestavlja do 150 živali.  Taka skupina ima svoje ozemlje, ki ga za svoje samice označi in tudi brani pet do šest najdejavnejših samcev. Ozemlje označijo z urinom, iztrebki in izločki žlez. Samice v skupini kar znotraj črede povržejo po enega mladiča. Zanimivo je, da se mladiči vseh samic skotijo v obdobju dveh do treh tednov. Tak presežek mladičev omogoča, da jih veliko preživi napade plenilcev in težave ključnih prvih tednov življenja. Če mladič izgubi mamo, sledi tistemu, ki mu je najbližje, drugemu gnuju, človeku, avtomobilu in celo plenilcu. Na gnujevo žalost je zadnja izbira precej neposrečena in se običajno za mladiča hitro tragično konča.

Travojedi na večnem potovanju
Enako kot sorodniki v družini votlorogov so tudi gnuji popolni  rastlinojedci, pri tem je njihova glavna hrana trava. Nekateri rastlinojedci dobijo dovolj vode že s hrano, gnuji pa brez vode zdržijo le nekaj dni. Že vidite težavo? Ker v Afriki trava in voda nista vedno na voljo povsod in v vseh letnih časih, se morajo gnuji ves čas seliti. Selitve gnujev so med največjimi v živalskem kraljestvu in je v njih lahko naenkrat vključenih tudi do več kot milijon živali. 

Na paši jim delajo družbo zebre
V afriških savanah gnuje običajno opazite skupaj z zebrami. Na odprtem prostoru lažje opazijo plenilce, velika skupina pa jih pred njimi dobro ščiti. Na bližino plenilcev gnuje opozarjajo tudi znamenja drugih živali, predvsem vreščanje pavijanov.

Gnuji so še vedno zelo številni
V nasprotju z večino afriških živali, ki ste jih bralci Tačk že spoznali, je število gnujev v naravi še vedno zelo veliko. Njihovo število se je na celotnem območju, kjer živijo, v zadnjih 30 letih celo za šestkrat povečalo, kar pomeni, da gnuji niso na seznamu ogroženih živali. Seveda pa to ne zagotavlja, da se situacija ne more zelo hitro spremeniti. V resnici se v določenih območjih Afrike to že dogaja. Odgovor na vprašanje, kdo je krivec, zdaj verjetno že poznate, kajne? Selitve gnujev zahtevajo velikansko povezano pokrajino in prav povezanosti je zaradi delovanja človeka vedno manj. Človek gradi ceste, ki sekajo ustaljene selitvene poti ter s postavljanjem ograj preprečuje gnujem, da bi prišli do pašnikov in vode. V puščavi Kalahari se je prav zaradi ograj število gnujev zmanjšalo že za skoraj devetdeset odstotkov.