Kamela – gospodarica puščav

Če potuješ po jugu sultanata Oman, še posebej v zelo suhem zimskem obdobju, boš zelo težko opazil katero od tam živečih živali, kot so izjemno ogroženi arabski leopard, hijene, lisice, arabska divja mačka. A ene vrste, ki tam šteje na deset tisoče osebkov, ne moreš spregledati. To je ena od dveh vrst danes živečih kamel – enogrba arabska kamela ali dromedar.  Čeprav dromedarje vidiš, kako se prosto pasejo, te to ne sme zavesti. V naravi ni divjih dromedarjev že 2000 let, saj so prav vsi udomačeni.

Udomačitev kamel
Kamele, tako kot njihovi sorodniki lame in alpake, izvirajo iz Amerike. V Azijo so prišle čez Beringovo ožino pred 7,5 do 6,5 milijona let. Medtem ko so v Ameriki pred približno 12 000 leti izumrle, so se v Aziji ohranile. Po udomačitvi pred 4000 do 5000 leti so jih ljudje razširili po vseh puščavah. Še danes jih gojijo za meso, mleko, ježo, pa tudi za pridobivanje kamelje dlake za izdelavo tekstilnih vlaken. Od udomačitve so kamele sestavni del tradicionalnega nomadskega življenja, trgovanja in transporta.

Če želiš srečati  divjo kamelo, moraš v puščavo Gobi
Poleg enogrbe kamele ali dromedarja je druga danes živeča vrsta kamel dvogrba. Imenuje se tudi baktrijska kamela po antični pokrajini Baktriji v severnem Afganistanu in delu Irana. Tako kot dromedarje so tudi dvogrbe kamele ljudje udomačili pred več tisoč leti. Zaradi velike prilagojenosti na mraz, sušo in visoke nadmorske višine so bile osnovne tovorne živali za karavane na svilni cesti – mreži trgovskih poti, ki je v zgodovini povezovala Azijo s severno Afriko in Evropo. Za razliko od enogrbih kamel pa nekaj divjih, neudomačenih  dvogrbih kamel še vedno živi v puščavskih prostranstvih puščave Gobi v Mongoliji in na severu Kitajske.

Pred puščavskimi razmerami moraš biti dobro zavarovan
Kamele so na življenje v suhem puščavskem okolju izjemno dobro prilagojene. Imajo debel kožuh in usnjato kožo, ki jih ščitita pred dnevno vročino in nočnim hladom. Pred puščavskim peskom jim oči ščitijo goste trepalnice in tretja, prozorna veka. Kamele imajo tudi zelo priročno lastnost, da med puščavskim viharjem nozdrvi zaprejo s posebnimi mišicami. Debele gumaste ustnice jim omogočajo, da lahko jejo suhe in po navadi trnaste puščavske rastline.

Kamele z vodo ravnajo zelo skrbno, celo voda, ki jo izločijo z dihanjem, steče nazaj v usta. Z iztrebki in urinom izločijo zelo malo vode. Zelo koncentriran urin jim teče po zadnjih nogah in jih tako tudi malo hladi, iztrebki pa so tako suhi, da jih ljudje v puščavi uporabljajo za kurjavo.

Grba pomaga pri preživetju v puščavi
Kadar imajo dovolj hrane in vode, ju kamele uživajo hitro in v velikih količinah. V le nekaj minutah lahko spijejo do 30 litrov vode. Zmotno je prepričanje, da vodo shranjujejo v grbi. V grbo shranijo maščobe, v katere pretvorijo zaužito hrano in vodo. In teh maščob je lahko tudi več deset kilogramov. Maščobo iz grbe kamele porabljajo kot zalogo energije v časih suše in lakote. Ko se maščobe razgradijo, grba postane majhna in mehka. Prav zaradi te shranjene maščobe lahko kamele ostanejo brez hrane in vode zelo dolgo časa, tudi do več tednov ali celo mesecev. In tako preživijo do 50 let.