Tačke
Večina ljudi Avstralijo povezuje s kenguruji, morda z Velikim koralnim grebenom in koalami. Ime koala je angleška izpeljanka iz različnih staroselskih poimenovanj te živali – mnoga od njih pomenijo žival, ki ne pije. Latinsko ime za koalo Phascolarctos cinereus izvira iz grških besed za vrečo phaskolo in medveda arktos ter latinske besede cinereus, ki pomeni pepelnate barve.
Koale so predstavnice avstralskih vrečarjev
Koala je videti kot ljubek plišasti medvedek, a ni prav nič sorodna medvedom, čeprav je slovenski prevod njenega angleškega imena medved koala. V resnici so koale vrečarji, tako kot kenguruji in drugi sesalci, od katerih jih je kar 70 % doma v Avstraliji, 30 % v Južni Ameriki, 4 % v Srednji in ena vrsta celo v Severni Ameriki.
Če želite razumeti, kako so se vrečarji lahko naselili v tako različnih delih sveta, morate malo poznati zgodovino našega planeta. Nekoč je bila na Zemlji enotna super celina – Pangea, ki se je kasneje razdelila v današnje celine. Po fosilnih ostankih vrečarjev lahko sklepamo, kdaj in kam so se selili.
Otroštvo v vreči
Skupna značilnost vseh vrečarjev je, da se njihovi mladiči skotijo dokaj nerazviti in nato nekaj mesecev preživijo v materini vreči. Samica koale običajno povrže le po enega mladiča. Ta kot fižol majhna žival je slepa, brez dlake in ušes. Ima pa izjemno razvit voh in dotik, ki ji skupaj z močnimi sprednjimi nogami in kremplji ter nezmotljivim občutkom za smer povesta, kako takoj po rojstvu najti pot do vreče. V njenem zavetju nato raste in se razvija kar sedem mesecev.
Po približno šestih mesecih začne mama koala v svojem prebavilu izdelovati posebno snov, ki vsebuje tudi veliko črevesnih bakterij. To snov nato mladič je poleg materinega mleka. Mamine bakterije se tako s hrano prenesejo v njegova prebavila, se tam naselijo in mu kasneje pomagajo pri prebavi glavne hrane odraslih koal – evkaliptovih listov.
Pri sedmih mesecih je mladič dovolj močan, da se lahko drži mame za kožuh na hrbtu. Takrat zapusti vrečo in se začne hraniti z listi evkalipta. Kljub temu se občasno še hodi v vrečo sladkat z mlekom. Od enega leta dalje se nato hrani le še z listi.
Evkalipti so za koalo dom in hrana
V Avstraliji uspeva 600 različnih vrst evkaliptovih dreves, vendar pa so koale zelo izbirčne in se hranijo z listi le 120 vrst; na nekaterih območjih pa jedo liste le štirih do šestih vrst evkaliptov. Listi evkaliptov so zelo vlaknati in nimajo visoke energijske vrednosti. Da lahko koale iz njih pridobijo čim več energije, je njihova presnova izjemno počasna. Na ta način ostane hrana v prebavilih zelo dolgo časa. Odrasla koala poje od pol do enega kilograma listov na dan. Kdor je imel priložnost popestovati koalo, ve, da je najznačilnejši vonj njenega kožuha nežen parfum evkaliptovega olja.
Koale skoraj ne pijejo, saj dobijo večino potrebne vode iz listov.
Na drevesih, na katerih se hranijo, koale tudi živijo. Pri plezanju si pomagajo z ostrimi kremplji.
Koale ogroža predvsem izguba življenjskega prostora
Naravni plenilci koal, kot so divji psi dingi, sove, repati orli ali pitoni, v resnici teh živali ne ogrožajo pretirano. Čeprav veliko koal pogine v številnih gozdnih požarih, na cestah zaradi prometa in utrpijo veliko napadov domačih psov in mačk, njihovo življenje najbolj ogroža človek s krčenjem njihovega življenjskega prostora. Zaradi naraščanja števila prebivalstva izsekavajo vedno večje dele nekoč širnih evkaliptovih gozdov za kmetijske površine, gradnjo naselij in cest. Koale skušajo zaščititi tudi tako, da jih z mnogih na novo naseljenih območij Avstralije preseljujejo v še neobljudene dele. V takih območjih se pogosto preveč razmnožijo in jim zmanjka prostora in hrane za normalno življenje. Koale v razmerah, ki niso najboljše za njihovo življenje, zelo hitro zbolijo za nevarno bakterijsko boleznijo, ki povzroči slepoto, pljučnico in huda vnetja prebavil in sečil.
Avstralska vlada je koale leta 2012 razglasila za ranljivo vrsto, a so jih nato prestavili v kategorijo ogroženih vrst. Ker jih po nekaterih ocenah v divjini živi le še 43 000, predlagajo, da bi jih obravnavali kot kritično ogrožene. V Avstraliji se začenjajo počasi zavedati, da zaščita koal ne pomeni nič, če ne bodo zaščitili njihovega življenjskega prostora – evkaliptovih dreves. Preprosto – brez evkaliptov ne bo več koal.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
AKTUALNO
Veliko navdiha in praktičnih napotkov - Pilovi podcasti in webinarji
Z vami lahko delimo veliiiiko navdiha! V okviru festivala Najst, ki je potekal jeseni 2024, je Urška ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Dobro pretresi!
Lekarnar naroči Špelci: ''Tukaj imaš sirup za očeta. Pred uporabo ga je treba dobro pretresti.''
Špelca zbegano reče : ''Joj, ne bom zmogla!''
Lekarnar se začudi : ''Zakaj pa ne?'' Špelca mu razloži: ''Očka ima 80 kilogramov!''