Krojaške mravlje – upravljavke velike podzemne kmetije

Vsak dan v tropskem gozdu ponuja velika in mala presenečenja, od velikih in majhnih rastlin do velikih in majhnih živali. Če kdo misli, da je majhno nezanimivo, se zelo moti. Med takimi majhnimi presenečenji so na primer avtoceste krojaških mravelj. Neskončna kolona mravelj  kot vojska koraka tudi do več kilometrov v eno smer, druga kolona pa se s kosi listov, ki se velikokrat zdijo mnogo preveliki za njihova majhna telesca, vrača v drugo smer. Če sledimo taki avtocesti, odkrijemo še eno čudo razvoja živih bitij na našem planetu in spoznamo majhne lastnice velikega in zelo dejavnega kraljestva.

Jesti liste? Beda.

Krojaške mravlje je skupno ime za skoraj 50 vrst mravelj, ki pa imajo nekaj skupnega: s svojimi čeljustmi kot prave krojačice obrezujejo koščke listov rastlin in jih nosijo »štuporamo« v svoja domovanja. Listov pa ne jedo. Namesto tega jih prežvečijo in tako spreminjajo v zeleno pašteto, s katero gnojijo svojo podzemno njivo v posebnem razdelku mravljišča, na kateri gojijo glive. Krojaške mravlje so izjemne kmetovalke. Redno odstranjujejo spore gliv, ki jih ne marajo in so zašle na vrt, in prinašajo spore tistih, ki jih obožujejo. Kot bi sadile potaknjence rastlin.

Krojaške mravlje potrebujejo veliko gliv

Kolonije krojaških mravelj so velikanske, v njih je tudi več milijonov mravelj. Da imajo dovolj gliv za preživetje, v mravljišče na leto znosijo več deset ton listja. 

Ko so mravlje lačne, le poberejo pridelek s svoje njive. Na njivi se hrani velikanska  matica in mravlje iz vseh skupin.

Na kmetiji krojaških mravelj vsak ve, kaj je njegovo delo

Delo na podzemni givni kmetiji je timsko. V posameznem delovnem timu so štiri vrste mravelj, vsaka s svojim seznamom opravil. Jasno se ločijo po velikosti. Največje so vojaki, ki mravljišče branijo pred napadalci. Poleg te glavne naloge pa tudi čistijo glavne poti in pomagajo srednje velikim nositi zelo velike kose listov v mravljišče. Srednje velike so glavne nabiralke listov, ki jih obgrizejo in koščke znosijo v mravljišče. Majhne mravlje so pravi telesni stražarji kolone nosilk listov. Ves čas pregledujejo okolico kolone in divje napadajo vsakega, ki se ji približa. V podzemlju delo prevzamejo najmanjše krojaške mravlje. Te zgrizejo koščke prinesenih listov in jih oblikujejo v majhne diske. Diske namestijo na glive, ki nato rastejo z uporabo snovi v gnijočih listnih diskih. Male mravlje na kmetiji skrbijo tudi za čistočo, da glive ostajajo zdrave.

Čeljusti srednje velikih nabiralk listov so tako močne, da presekajo celo človeško kožo.

Srednje velike krojaške mravlje imajo na vrhu glave zarezo, v katero namestijo koščke listov med nošnjo v mravljišče. Koščki listov imajo lahko tudi do dvajsetkrat večjo maso od mase telesa mravlje.

Veliki premikajoči se list nad glavo krojaške mravlje je najljubši pogled grbaste mušice. In krojaška mravlja bi bila ob njenem napadu popolnoma nemočna. To pa se ne zgodi, saj telesni čuvaji v obliki majhnih mravelj grbasto mušico odženejo s pršenjem mravljinčne kisline. 

Uf, smrdi, verjetno je spet zgnila ena od gliv na njivi!

Krojaške mravlje se sporazumevajo s posebnimi dišavami, ki jih izločajo njihove žleze. Dišave so posebna sporočila, ki jih ena skupina mravelj pusti na določenem mestu, druga pa »prebere«, tako da jih pobere s tipalnicami. Dišave jim sporočajo, kam naj gredo pobrat liste, kje morajo počistiti njivo z odmrlimi glivami, ena od dišav je celo alarm, ki naznanja vdor nepovabljenih gostov v mravljišče.

Krojaške mravlje so tudi vzdrževalke življenjskih prostorov drugih rastlin

Rastline, ki jih obrezujejo krojaške mravlje v naravnem okolju, odpirajo svetel prostor za rast rastlin v podrasti.