Morske želve v Jadranskem morju

Nenavadno poletje v nenavadnem letu, ki ga zaznamuje pandemija bolezni COVID-19, je za nami. Morda se je kdo med vami vseeno s čolnom ali barko oddaljil od morske obale in imel srečo, da je v vodi, ki letos ni bila prenasičena s turističnimi plovili, zagledal eno od dveh zelo ogroženih velikih in prelepih prebivalk Jadranskega morja –  glavato ali pa zeleno morsko želvo.

Zelo stari plazilci
Vse želve, kopenske in vodne, so del ene najstarejših skupin plazilcev. Na našem planetu so živele še skupaj z dinozavri pred več kot 200 milijoni let. Na zunaj najvidnejša telesna značilnost želv je njihov super močan koščeno-hrustančni oklep, ki jih ščiti pred plenilci.

Živijo zelo dolgo in zelo rade potujejo
Od sedmih vrst morskih želv, ki plavajo v svetovnih morjih, v Sredozemlju gnezdita le glavata in zelena želva. Spolno zrelih samic glavatih želv je več tisoč, zelenih pa je le med 75 in 380.

Zelene želve živijo od 40 do 50 let in spolno dozorijo v starosti od 10 do 15 let. V svojem življenju prepotujejo ogromne razdalje od mest, kjer se hranijo, do mest, kjer se parijo in odlagajo jajca. Niso redki primeri, ko so želve prepotovale kar 2600 kilometrov.

Glavate želve spolno dozorijo kasneje in tudi dalj živijo, do okrog 70 let.

Telo oblikovano za plavanje
Obe vrsti imata sploščeno telo in noge oblikovane kot vesla. Odrasle glavate želve so dolge do 95 centimetrov in tehtajo okrog 135 kilogramov, vendar so našli že več kot dva metra dolgo želvo, ki je tehtala skoraj 500 kilogramov. Zelene želve so v povprečju nekoliko večje in tehtajo okrog 200 kilogramov.

Raznoliki jedilniki
Glavate želve so mesojede in se hranijo s spužvami, meduzami, morskimi ježki, polži, školjkami, raki in ribami. S svojimi izjemno močnimi čeljustmi zlahka zdrobijo trde ježice, lupine in oklepe svojega plena.

Pri zelenih želvah je jedilnik odvisen od življenjskega obdobja. Ko se izležejo iz jajc, so mlade želvice mesojede in se hranijo z različnimi majhnimi ožigalkarji in rakci. V tem času se pretežno zadržujejo na odprtem morju. Pri starosti okrog pet let pridejo bliže k obali in postanejo izključno rastlinojede.

Na kopno le, če je nujno
Tako glavate kot zelene želve večino časa preživijo na odprtem morju, kjer se tudi parijo. Nato samice zlezejo na kopno do mesta, ki ga plima ne doseže več.

Vse morske želve so zelo ogrožene
Prav vse morske želve so uvrščene na rdeči seznam ogroženih vrst. Kljub zaščiti se njihovo število stalno zmanjšuje.

V naravi so edini plenilci odraslih morskih želv morski psi in včasih tjulnji ter orke. Glavni razlogi za zmanjšanje populacij morskih želv pa ostajamo ljudje. Ogrožajo jih ribištvo, plastika, strupeni odpadki. Mladičke, ki se izležejo iz jajc, na njihovi nočni poti v morje ogroža tudi svetlobno onesnaženje, ki moti njihov občutek za orientacijo.