Netopirji – neverjetne živali, ki lahko živijo tudi z virusi

Smo sredi izbruha novega koronavirusa SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19. Vsi smo v izolaciji doma. Gotovo ste že povsem usvojili učenje na daljavo, ob prebiranju tokratne številke pa boste izvedeli marsikaj zanimivega o tem grozljivem virusu. Drugim člankom se pridružujejo tudi Tačke. V njih vam bom predstavila netopirje, ki so gostitelji za desetine različnih virusov, verjetno tudi za novi koronavirus. Kljub običajno slabemu ljudskemu mnenju o netopirjih počasi začenjamo razumeti, da pri njih ne gre za nekakšno netopirsko zaroto proti nam, temveč za izjemno živalsko skupino, z izjemnim načinom življenja in z izjemno pomembno vlogo v kopenskih ekosistemih.

Edini leteči sesalci
Včasih so bili ljudje prepričani, da so netopirji ptiči brez perja. Vendar pa so sesalci, tako kot mi. In niso »kar eni« sesalci, saj sestavljajo petino vseh sesalskih vrst. So tudi edini sesalci, ki letijo in prav tako kot ptiči zamahujejo s perutmi. Netopirji so del velike skupine z znanstvenim imenom Chiroptera, kar pomeni nekaj kot »krilo-roka«.

Krila
Krila netopirjev sestavljata dve plasti kože, ki sta napeti čez prednje okončine in prste. Netopirji imajo palec in štiri prste prav tako kot mi. Prsti so v primerjavi s telesom zelo dolgi. Če bi imeli mi sorazmerno tako dolge prste, bi bili dolgi kot naše noge. Krila netopirjem segajo čez celotno telo, delno celo čez noge. Med letom netopirji ne zamahujejo s krili le navzdol in navzgor. Če jih pogledate od blizu, se zdi, kot da se porivajo skozi zrak. Tisti, ki ste že kdaj v vodi poskusili plavati metuljčka, si lahko predstavljate, kako zamahujejo netopirji skozi zrak.

Netopirji pa ne uporabljajo kril le za let, temveč jih med hranjenjem lahko ovijejo tudi okrog svojega obroka – žuželk ali sadežev – ali pa se vanje udobno zavijejo med spanjem.

Netopirska miza je zelo raznolika
Veliko ljudi netopirje povezuje z vampirji in sesanjem krvi. Res se nekatere vrste hranijo s krvjo, a svojega plena običajno ne ubijejo. Vampirji kri sesajo običajno s krav, konj, prašičev in drugih velikih sesalcev. Z zobmi, ki so ostri kot britev, naredijo plitvo rano in z nje ližejo kri.

Netopirji vampirji pa so le ena skupina od skoraj 1000 vrst teh živali, ki živijo v gozdovih, puščavah in mestih povsod, razen na Antarktiki. V tako različnih življenjskih okoljih se seveda ne hranijo z enako hrano. Veliko netopirjev se hrani s plodovi rastlin. Pri tem v naravi opravljajo izjemno pomembno nalogo – raznašajo semena teh rastlin. V tropskih deževnih gozdovih raznesejo kar 95 odstotkov semen tamkajšnjih dreves. Če ste mislili, da so opraševalke le čebele, se motite. Poleg tega, da netopirji raznašajo semena rastlin, veliko rastlin tudi oprašujejo,  medtem ko se hranijo s sladko medičino. Številni netopirji jedo žuželke in so izjemno pomemben nadzornik njihovega števila v naravi. Drugi se hranijo tudi z ribami, žabami in drugimi majhnimi živalmi.

Izjemno stara skupina živali
Znanstveniki so s proučevanjem fosilnih kosti netopirjev ugotovili, da so živeli na planetu že pred 50 milijoni let. In še bolj zanimivo – v tej dolgi zgodovini se niso zelo spremenili.

Netopirji se hranijo ponoči, podnevi pa spijo v jamah ali na naših podstrehah in kleteh. Med spanjem visijo z glavo navzdol. Na nekaterih prenočiščih je lahko več tisoč netopirjev.

Netopirski otroci
Nekatere vrste netopirjev zimo prespijo, druge pa se selijo. Ko se spomladi vrnejo oziroma prebudijo, je čas za mladiče. Običajno samica skoti enega golega in izjemno majhnega mladiča, ki pa zelo hitro raste. Pri številnih vrstah že po enem mesecu letijo in si sami lovijo hrano.

Nočno premikanje z eholokacijo ali ugotavljanjem položaja z zvokom
Čeprav netopirji dobro vidijo podnevi, pa jim to ne pomaga veliko pri nočnem lovu. Ponoči oddajajo zelo visoke ultrazvoke, ki jih naš sluh ne zazna. Če se ta zvok (latinsko echo) dotakne česarkoli, se odbije nazaj podobno, kot ti slišiš svoj odmev, če zakričiš v gorski dolini. Netopir sliši odmev in tako ugotovi, kje je predmet, ki ga je zvok zadel. Netopirji imajo najboljši sluh med kopenskimi sesalci. Pri tem jim pomagajo uhlji, ki so ogromni v primerjavi s preostalim telesom.

In kje so tukaj virusi?
Netopirji so gostitelji za zelo veliko virusov. Čeprav so z virusi okuženi, pa se bolezenska znamenja pri njih ne razvijejo. Skrivnost je v njihovem imunskem sistemu, s katerim se vsi sesalci borimo proti povzročiteljem bolezni. Te običajno ubije vnetna reakcija, ki je sestavni del sesalskega imunskega odgovora. Pri netopirjih do vnetja ne pride. Zaradi tega virusi ostanejo v njihovih telesih, vendar pa je koncentracija virusov v normalnih razmerah zelo majhna.

V razmerah, ki so za netopirje stresne, pa se virus zelo hitro namnoži, izstopi iz gostitelja in celo preskoči na drugega. Drug gostitelj smo lahko tudi mi ljudje. Pogosto tak preskok na nas ni neposreden, temveč se zgodi prek druge živali, ki ji rečemo vmesni gostitelj. Nekatere stresne razmere, kot je spomladansko prebujanje iz zimskega spanja, so za netopirje običajne. Vedno bolj pa netopirjem stresne razmere povzročamo ljudje z uničevanjem netopirskih življenjskih prostorov, s podnebnimi spremembami ali celo s tem, ko jih v nekaterih azijskih deželah lovijo za hrano.