
Tačke

Sajga – antilopa, ki je velika kot ovca in tehta približno toliko kot nemški ovčar, s svojo čredo živi v oddaljenih, pogosto zmrznjenih evrazijskih stepah. A tudi v teh samotnih pokrajinah so jo neusmiljeno streljali divji lovci, ubijale pa so jo tudi drobne, a nič manj smrtonosne grožnje v obliki bakterij in virusov. Pred dvajsetimi leti je med vsemi sesalci ta vrsta najhitreje izginjala. V stepah Kazahstana, Mongolije, Rusije in Uzbekistana je ostalo le še približno 6 odstotkov prvotne populacije, vendar pa se je ta številka zaradi številnih ohranitvenih posegov obrnila. Tako ta mala antilopa z veličastnim migajočim smrčkom ostaja simbol divje stepe, neodvisnosti in svobode.
Smrček sajge – izjemna prilagoditev na življenje v težkih razmerah
Sajga ima težak, volnat kožuh z obrobo dolgih dlačic od brade do prsi. Poleti je kožuh na vrhu telesa cimetovo rumen, s temnejšim dlakami na obrazu in smrčku. Zadek, rep in spodnji deli telesa so kremasto beli. Pozimi je dlaka gostejša in bolj enakomerno bledo obarvana. Samci imajo močne rogove jantarne barve, ki zrastejo od 15 do 25 centimetrov. Sajga ima dolge in tanke noge.
Največja posebnost sajge pa je njen smrček. Ta je velik, čebulast in podoben rilcu. Napihnjeni nosnici prekrivata gobec živali in sta obrnjeni navzdol. Kosti na notranji strani smrčka so zapletene in zavite, nosne odprtine pa so obrobljene z dlakami in žlezami. Vsaka nosnica je vrečka, obložena s sluznico. Nenavadni smrček pomaga sajgi pri ogrevanju vdihanega hladnega zimskega zraka in filtriranju prahu v sušnih poletnih mesecih. Ni presenetljivo, da ima sajga izostren voh. Smrček ji pomaga tudi pri komunikaciji in izbiri partnerjev. Glasno nosno rjovenje samcev sajge naj bi oglaševalo velikost in kondicijo telesa in jim pomagalo pridobiti samice.
Sajge obožujejo potovanja
Črede sajg so ves čas na poti. Nekatere črede prepotujejo do 120 kilometrov na dan in lahko tečejo s hitrostjo do 80 kilometrov na uro.
Do spomladi nato samci tečejo pred samicami in jih branijo pred napadalci. Sajge so plašne in se zlahka prestrašijo, čreda se ob prvem znaku nevarnosti takoj razprši.
Skupine samic se v določenem času oddaljijo od samcev in si poiščejo primerno mesto za kotitev mladičev. Zanimivo je, da kotitev uskladijo, tako da se vsi mladiči skotijo naenkrat konec aprila ali v začetku maja. Že v prvem tednu življenja mladiči pasejo travo, a se do četrtega meseca življenja hranijo tudi z materinim mlekom.
Zakaj bi sajge lovili?
Pri kritično ogroženih vrstah živih organizmov se moramo vedno vprašati, kaj je dejanski razlog za njihovo izumiranje. Čeprav ne vedno je ta zelo velikokrat povezan prav z nami ljudmi. In zelo žalostno je, da so ti razlogi velikokrat povsem nerazumljivi. Tako je tudi pri sajgi. Čeprav so v preteklosti sajge veliko lovili zaradi mesa, je bil glavni razlog izlova neverjetno vraževerje. V čudežno zdravilno moč sajginih rogov verjamejo na Kitajskem, v Vietnamu in v Maleziji. Ker imajo rogove le samci, je lov nanje povzročil dramatično spremembo razmerja med spoloma. Naenkrat je bil posamezen samec odgovoren kar za 100 samic. To je povzročilo katastrofalen padec rodnosti.
Naravovarstveniki po vsem svetu so stopili skupaj za zaščito sajge
Sajga je bila pred dvajsetimi leti uvrščena na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov kot skrajno ogrožena vrsta, ki ji v naravnem okolju grozi izumrtje že v neposredni prihodnosti. To je bil tudi trenutek, ko so naravovarstveniki po vsem svetu prepoznali pomembnost sajge ne le kot čudovite živali, temveč so poudarili tudi njen pomen za ohranitev stepskih življenjskih okolij zaradi posebnega pašnega načina življenja. Pripravili so načrt, ki je obsegal različne pristope, saj je moral reševati večplastne težave te neverjetne vrste živali – na eni strani težave s povzročitelji bolezni, katerih izbruhi so povezani tudi s podnebnimi spremembami, in na drugi strani z zaščito živali pred divjimi lovci. Današnja številnost sajg, ki se je od 40.000 pred 20 leti povečala na skoraj tri milijone, je res neverjetna. Sajga je ena zelo redkih vrst, ki je na rdečem seznamu iz skrajno ogrožene stopnje v letu 2024 prešla na potencialno ogroženo vrsto, to pomeni vrsto, ki je malo ogrožena in jo ob ponovnem preverjanju številnosti lahko uvrstimo kvečjemu v kategorijo ranljive vrste. Primer ohranjanja sajge lepo ilustrira, kako je ohranjanje vrst lahko učinkovito, če vse vpletene strani sodelujejo in obenem za to tudi namenijo dovolj denarja.
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.
AKTUALNO
LUŠTno za piknik s prijatelji
Končno pomlad! Sonce, dolgi dnevi, druženje zunaj in – seveda – pikniki! Če si za chillanje ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Zajčje ukane
Zajček gre v Hofer in vpraša: ''Ali imate 100 korenčkovih štručk in 2.000 Korenčkovih tortic?'' In mu rečejo: ''Ne.'' Pa pride naslednji dan in vpraša: ''Ali imate 100 korenčkovih štručk in 2.000 korenčkovih tortic?'' Prodajalec odgovori: ''Da.'' Zajček pa pravi: ''Zdaj jih boste pa težko prodali!''