Ojla!
Imam ogromno težav, ki jim ni konca, pa bom kar začela …
{1} Med poletjem sem izvedela, da je mojemu bivšemu všeč moja sošolka, ne le sošolka temveč tudi BFF… Delala sem se, da mi je vseeno, a v resnici mi ni. Konec poletja, tik pred začetkom šolskega leta, pa sem še zvedela, da sta zdaj po novem skupaj … Delala sem se, da mi je vseeno … Moj bivši je tako postal nekako moj BFF… Pred 2 mesecema se je moja BFF skregala z nekima puncama v razredu in ti dve punci sta na svojo stran zvabile cel razred, le jaz iz celega razreda sem ostala zraven nje (njen fant je leto starejši). V zadnjem tednu so se spet začele pogovarjat, pa izbrisale so vse zamere … Zdaj imam občutek, da me BFF odriva proč, da me ne mara, da me ima za prijateljico samo zato, da ima nekaj od mene (po navadi kaj naročam iz spleta, pa želi imeti tudi ona)
{2} Všeč mi je fant, ki me sploh ne opazi. Pri veliko predmetih (tam kjer učitelji posedajo učence fant s punco) sedim zraven njega … Večkrat se pogovarjava, a nikoli ne zares nek dolg pogovor, saj se ustrašim, da bi postalo preveč očitno, da mi je všeč … To me žre že celo leto (šolsko)
{3} Prijateljici (tisti iz 1. problema) bi rada povedala vse, kar me moti, vse kar me užali, vse kar mi ni všeč, ko nekaj reče, naredi, misli … Ne vem kako, saj zna zelo zamerit …
Živijo, Crazy girl!
Ti si pa res en živ dokaz, kako se naša življenja vrtijo v nekakšnih krogih, ki se nekje presekajo, križajo, potem spet oddaljujejo in stikajo z nekimi drugimi krožnicami, kar naprej in naprej vse življenje. Imela sem prijateljico Mojco, še v osnovni šoli, pa so se na najino žalost odselili v Avstralijo. Čez 22 let sva se srečali na nekem mednarodnem seminarju, pozneje se je vrnila v Slovenijo, veliko sva se družili in je potem spet zaradi službe šla v Nemčijo, a sta po nekem naključju najini vnukinji kar nekaj let pozneje postali najboljši prijateljici … Tako se ti s svojo BFF povezuješ in oddaljuješ, skupna točka je njen sedanji fant, tvoj bivši, potem se ona oddalji od nekaterih sošolk, pa spet poveže z njimi, medtem ko ti potuješ po novi tirnici, ki se spet bliža njeni …
Zanimivo, pestro, razburljivo, vsekakor pa dinamično, nič kaj dolgočasno in to že pri tvojih trinajstih. Verjetno je še nekaj skupnih točk, zaradi katerih ti njeno prijateljstvo, kljub nekaterim pomislekom, vendarle nekaj pomeni. Če so več vredne in pomembnejše od tistega, kar te pri njej moti, boš morala sama ugotoviti. Tudi s pogovorom. Iskrenim, prijateljskim. Vendar ne pozabi, da smo ljudje različni in da je to različnost oziroma drugačnost treba priznati in spoštovati. Nekaj od tistega, kar te pri njej moti, boš morala sprejeti, če pa bo tistega, kar te preveč moti, veliko, potem jaz ne bi gradila velikih upov, da se bo to prijateljstvo obdržalo. Vsaj ne v takšni obliki, da bi lahko rekli »najboljša prijateljica na svetu«. A misliš, da sem navdušena nad vsemi lastnostmi prijatelja Geze? Da rad zamudi, ali pa da se ne mara peljati z avtobusom, ali da noče imeti na pikniku drugega kot čevapčiče. Vse to so stvari, ki mi ne dišijo, ampak ima sto drugih lastnosti, ki odtehtajo tiste prve. Najbrž tudi njemu kakšna stvar pri meni ni najbolj všeč, denimo petje opernih arij, čeprav posluh ni moja najboljša lastnost, pa se nasmehne in reče: »Tole Aido si zapela kot pokvarjen, škripajoč otroški voziček!« Pa kdo ne bi imel rad takšnega prijatelja?! Torej, poskušajta skupaj ugotoviti, kaj vaju povezuje, da ostaneta prijateljici, pri čemer nobena ne bi imela občutka, da je izkoriščena, in kje sta tako narazen, da bi bilo bolje, da vsaj nekaj časa hodita svojo, ločeno pot.
Glede sotrpina v isti šolski klopi, ki ti je všeč, mi pa ni jasno, od kod imaš informacijo, da te ne opazi, ko pa se pogovarja s teboj. Morda ne opazi povečanega utripa tvojega srca, ko sedita skupaj, ali rahle rdečice, ko se pogovarjata, a to, draga moja, še nič ne pomeni. Morda pa svoja čustva res dobro skrivaš, njemu je morda malce nerodno in se še ne upa storiti koraka naprej, zato bi morda bilo dobro, da tiste vajine pogovore vendarle nekoliko podaljšaš, da si še malo bolj nasmejana in prijazna, da mu daš kakšen kompliment, pa čeprav bi lahko iz tega sklepal, da mu pomeniš več kot navaden sopotnik v šolski klopi. Saj v tem je štos. Rada bi, da to opazi, in če se boš držala kot kmečka nevesta, bo težje odkril, kaj se skriva pod to tančico skromnosti, zadržanosti. Šolsko leto bo kmalu naokrog, ti boš v sebi trpela, on pa ne bo vedel, kaj se dogaja v glavi samo pol metra stran od njega. Ne strinjam se vedno z ljudskim rekom, da »priložnost zamujena ne vrne se nobena«, ampak zakaj bi tvegala, da bosta čez leto ali dve, ko bosta kje drugje z nekom drugim, ob neki drugi priložnosti ugotavljala, kako všeč sta si bila, samo da tega nista znala ali si upala izraziti in povedati. Zato, pogum, glavo gor, nasmeh na lica in prvič, ko bosta spet sedela v isti klopi, povej, da ti je bilo dolgčas brez njegove družbe. To bi bil kar dober začetek.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Tokio
Janezek si želi z vlakom v Tokio. Živi v Spodnjem Dupleku, zato gre tam na postajo in na blagajni vpraša: „Ali imate karto za vlak za v Tokio?” Odgovorijo mu, da je nimajo in da naj gre vprašat v Ljubljano. Janezek gre na postajo v Ljubljano, vpraša če imajo karto za vlak v Tokio in ga zavrnejo, ter mu rečejo naj gre v Maribor. Janezku v Mariboru rečejo, da je nimajo in da naj gre na Dunaj. Na Dunaju Janezek končno dobi karto in se odpelje v Tokio. Tam je en teden nato pa želi iti domov. Gre na postajo in reče: „Rad bi karto za vlak za v Duplek.” Na blagajni pa mu Japonec odgovori: „Spodnji ali Zgornji?”
Obstajata dva kraja: Zgornji in Spodnji Duplek. In fora je da Japonci že vse vejo…