Hej,
jaz res ne vem, kaj naj naredim, saj se ne morem vključiti v družbo. Sem oddaljena od šole in na šolo sem se prepisala v 5. razredu, ko smo se preselili. Veš čas sem v ozadju, delam si iluzije glede tega, kdo sem, in se ne počutim dobro. Ko se je februarja začela korona, sem dobila občutek, da ima moja sestra bacile. Začela sem se je izogibati, vse, česar se je dotaknila, sem razkužila, tudi hrane nisem hotela jesti. Zdaj se mi še vedno enako dogaja. To me je psihično prizadelo, tako da se ne znam spremeniti. Starši mi le nalagajo kazni in me pošiljajo nekam in se name derejo, jaz pa ne morem nič narediti. Ko sem začela s tem, je bilo kar nekaj, vendar sem začela videvati stvari, ki mi ratajo ogabne in se jih izogibam, zato tudi če bi hotela, ne morem več v prejšnje stanje ...
Prosim, pomagaj, ker si zadnje upanje, in če bom čakala do februarja, me bodo še ubili!
Ojla, Maja!
Saj sama veš, da smo različni. Eni, kot sva Geza in jaz, pademo v vsako družbo, še preden rečeš keks, sosed Milivoj in mali Mihec iz sosednjega bloka, ki hodi k meni na inštrukcije iz matematike, potrebujeta veliko več časa, da se v neki novi družbi počutita vsaj znosno, da pa bi se odprla in bila sprejeta in da bi sprejela druge brez resnih zadržkov, pa mora preteči veliko Ljubljanice pod Tromostovjem. Ti pač sodiš v drugo skupino, in če mi verjameš ali ne, je ljudi, ki se v družbi razcvetijo kot ognjemet v različnih barvah, veliko manj kot tistih, ki imajo pri tem težave, ki potrebujejo kar nekaj časa in se ne znajdejo v novem okolju, kot da bi bili doma v svoji dnevni sobi.
Če pa zdaj k temu dodamo še to ponorelo korono, ki od nas že eno leto zahteva, da smo bolj kot po navadi zadržani, previdni, nezaupljivi, in ki nas sili v samoizolacijo in izogibanje druženju, potem to res ni najbolj naklonjen čas tistim ljudem, ki imajo tudi v normalnih okoliščinah težave. Ampak verjemi mi, zdaj imajo težave tudi ljubitelji velikih, razposajenih in glasnih družb, ker so te prepovedane in so zato osamljeni in ne trpijo nič manj kot tisti, ki se v družbi ne znajdejo najbolje.
To, kar ti bom zdaj zaupala, ni nobena tolažba, ampak preprosta ugotovitev dejanskih razmer po vsem svetu. Še zdaleč namreč nisi edina, ki ji je epidemija povečala že znane težave, ampak prinesla tudi nove, dodatne. Ne mine dan, da ne slišim ali preberem, kako so se strahotno povečale stiske najstnikov – zaradi napornega šolanja na daljavo, zaradi strahu, kaj okuženost lahko prinese, zaradi negotovosti, kdaj in kako se bo ta nočna mora končala, zaradi onemogočanja normalnega druženja, zaradi prepovedi ukvarjanja z raznimi aktivnostmi, zaradi napetosti pri starših, ki jih skrbi ekonomska ogroženost družine.
Nikar ne misli, da midva z Gezo, družabna in odprta kot sva, nimava težav. Resda nimava ekonomskih težav, zdrava sva tudi, ampak pogrešava druženje, potepanje, potovanja, gledališče, kavico ob Ljubljanici. Zaprta v sobi, omejena na televizijo in balkon ter kratek sprehod – to res ni zabavno življenje. Tvojemu občutku, da se ne znajdeš v družbi oziroma da te okolje ne sprejme, se je pridružil povsem razumljiv, čeprav nepojasnjen strah pred okužbo z bakterijam in bacili, morda strah pred neznano boleznijo, situacijo pa še otežujejo nervozni in nerazumevajoči starši.
V takšnih okoliščinah tebi in nam vsem ne ostane drugega, kot da smo strpni in potrpežljivi. Čas do vrnitve normalnosti, ko se boš veliko lažje vključila v družbo, poskušaj zapolniti z branjem, slikanjem, brskanjem po internetu, učenjem novih veščin, gibanjem v naravi, s premislekom o sebi, zakaj si takšna, kaj te moti, kaj bi lahko spremenila, česa in zakaj se bojiš.
Saj veš, kako pravijo – spoznaj sebe in spoznala boš ves svet. Ta čas korone je priložnost, da v miru razmisliš o sošolcih, šoli, prijateljih, priložnost, da tudi staršem razložiš, da je v času, kakršnega živimo, pomembno biti strpen, razumevajoč. Da je ljubezen ta hip najboljše zdravilo za premagovanje pandemije. Razprtije naj prestavijo na čas, ko ne bomo imeli večjih problemov.
Pogumno, Maja, vse bo še dobro.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
AKTUALNO
.jpg "Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik")
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Taksist
V temni noči taksist pobere osamljenega pešca. Med vožnjo molčita, po dobrih desetih minutah pa potnika nekaj zanima, zato narahlo potrka taksista po rami. Ta zakriči, izgubi oblast nad vozilom, se skoraj zaleti v avtobus, a se v zadnjem hipu uspe rešiti s sunkovitim obratom volana. Taksi nato poskoči čez visok robnik na pločnik, kjer taksistu končno uspe ustaviti avto nekaj centimetrov pred izložbenim oknom. Sledi trenutek tišine. Potnik se prestrašeno opraviči: »Oprostite, nisem si mislil, da vas bo moja kretnja tako prestrašila ...« Ko voznik pride k sebi, mu odgovori: »Pravzaprav niste krivi vi ... Danes je moj prvi dan v službi taksista, prej sem pa 20 let vozil mrliški avto.«