Teta Justi

Čavči, Someone who needs help!

No, vidiš, da je življenje lepo, kljub težavam z »najboljšimi prijateljicami« in kljub staremu telefonu. Tvoje pismo je namreč objavljeno v Pilu, kar si si tako močno želela. Ne pozabi, kar nekaj jih je ostalo na mizi in čakajo na novo priložnost.

Torej, da ne podaljšujem zgodbe, spet smo pri drugem najbolj perečem problemu tvoje generacije, tvojih vrstnikov. Prvi je, itak, ljubezen, tretji, ne boš verjela (he, he) težave v šoli. Ugibaj, kateri je četrti … Ja, starši, ki vas ne razumejo, seveda!

Ampak, ostanimo pri teh vaših BBF. Pravzaprav mi nikoli ni čisto jasno, kako si jih izbirate in po katerih kriterijih jim dajete to visoko priznanje: »naj, najboljši prijatelj«. Po moje so »naj, najboljši«  lahko samo tisti, ki jim brezmejno zaupamo, ki so nam in mi njim vedno na voljo, ki so za nas in seveda mi za njih pripravljeni narediti čisto vse. Ki so za nas in mi za njih pripravljeni iti tudi v vodo, pa ne samo do kolen, pa še ta naj bo mlačna, lepo prosim. Ali so ti, ki jim rečete BBF, res takšni, ne vem. Pač nisem v njihovi družbi, nisem jih spoznala v različnih situacijah. Za poštarja Gezo in soseda Milivoja vem, da sta moja BBF, saj sta to neštetokrat do(po)kazala.

Ko pa vi razmišljate o svojih najboljših prijateljih, si poskušajte odgovoriti tudi na  vprašanje, ali so ti vrstniki res prijatelji, ki bi za vas in vi za njih naredili vse. Veste, ni dovolj, da je prijatelj zabaven in simpatičen. Naši predniki si niso kar tako izmislili reka, da prijatelja spoznaš v nesreči. Zato se jaz na vašem mestu ne bi preveč žrla, ko si neka prijateljica, za katero ste mislili, da bo prijateljica tja do »konca vajinih dni«, lepega dne, brez pametnega pojasnila, poišče novo BBF. Priznam, da niti malo ni prijetno, ko se takšne vezi skrhajo, nastane nekakšna praznina, počutimo se izdani, ampak že to, da gre BBF stran, da vas zanemarja, se vam izogiba, kaže na to, da je to veliko prijateljstvo imelo praske in razpoke, le da jih prej niste videli. Takšni prijatelji pa radi nekam poniknejo ravno takrat, ko jih najbolj potrebujemo. To pa je pravzaprav še najhujše, kar se nam lahko zgodi. Si ne predstavljam, da bi si, denimo, zlomila nogo in bi Geza, ko bi ga najbolj potrebovala, dejal: Veš kaj, Justi, sem zmenjen s fanti za balinanje in ti nekaj dni ne bom pomagal. No, ja, si predstavljam, kako bi bilo. Sama bi prekinila takšno prijateljstvo, čeprav bi bila dolga leta prepričana, da mi je Geza BBF.

Zato niti za tvojo y ne bi mogli reči, da je BBF. Ja, takrat, ko ji prideš prav, ko nima drugega, potem si ti njena BBF. Lahko je samo čisto navadna prijateljica. Vsa ta neprijetna zmešnjava okrog koronavirusa je bila med drugim tudi nekakšen test, kdo je pravi prijatelj. Ne vem, kako sta se v minulih dneh ločenosti od sošolcev in prijateljev obnesli tista, ki bi jo ti rada imela za BBF, in tista, ki pravi, da je tvoja BBF. Mogoče sta se le pokazali v dobri, ali vsaj boljši luči kot doslej, če ne … tisto res pravo prijateljstvo boš pač morala še iskati. Ne bo lahko, ampak sprejmi to kot nekakšno razburljivo, negotovo raziskovanje značajev vrstnikov, kot avanturo, kot pot v neznano … Verjemi mi, bo kar zanimivo.

Mogoče pa je ta epidemija prispevala še kaj dobrega, če je to mogoče. Denimo, da je vsaj malo pripomogla, da so tvoji starši spoznali, kako je v tem času izoliranosti pomembno obiskovanje šole na daljavo, kako ste obsojeni na druženje po spletu in socialnih omrežjih, ki jih omogočajo te napravice, in kako je boljši pametni telefon res nuja, in da je ta zgodba, ko to pišem, že zgodovina.