Teta Justi

Ojla, Prijateljica!

Si mi pa dala streti dokaj trd oreh. Mislim, vprašanje oziroma dilema – ali lahko želja po uspehu, ljubosumje ali strah, da bo nekdo boljši, razdre še tako trdno prijateljstvo, res ni od muh. Ali lahko zaradi želje, da bi bili najboljši, zamižimo na obe očesi in zradiramo prijateljstvo z zares ljubo nam osebo? Nam bo uspeh nadomestil praznino ob izgubi prijatelja?

Gre za formulo z najmanj dvema neznankama, bi modroval sosed Milivoj, upokojeni profesor, ki vedno rad malce zajadra v matematično-filozofske vode. Po pravici povedano, sprva tudi sama nisem čisto dojela, kaj je mislil s tistima dvema neznankama, in mi je potem ob popoldanski kavici na balkonu, ven nisva šla, da nama ne bi bilo treba v dvigalu natikati mask, razložil. »Poglej,« je dejal. »Dveh stvari ne veva in ju je težko stehtati ali izmeriti. Najprej, ne vemo, kako močno si prijateljici želita uspešno pevsko kariero. Samo močno ali pa tako močno, da sta pripravljeni v življenju žrtvovati vse, da bi dosegli cilj. To je stvar njunega značaja in o njem lahko samo ugibava. Drugič, ne veva natančno, kako dejansko globoko in veliko je to prijateljstvo. Ali je res to tisto najbolj žlahtno prijateljstvo, pri katerem pričakuješ, da se prijatelji žrtvujejo drug za drugega ne glede na posledice? Ali gre za tisto vrsto prijateljstva, v katerem je eden vesel uspeha drugega, čeprav je sam zaradi tega »zdrsnil« na drugo mesto?« Kave je bilo konec, piškotov tudi, Milivoj je šel domov reševat neke logične uganke, meni pa je ostal tvoj problem v nadaljnje reševanje. Milivoj se je res potrudil, a kaj dosti lažje mi ni bilo.

Še naprej sem tuhtala, ali je sloves najboljše pevke v razredu vreden najboljšega prijateljstva. Tehtala sem to in ono možnost, takšno in drugačno rešitev in prišla do trdnega sklepa. Čemu bi se ti dve stvari izključevali? Če se pogovarjamo o res trdnem prijateljstvu, potem problemov sploh ne bi smelo biti. Lahko sta tekmici, toda hkrati lahko spodbujata druga drugo, lahko si pomagata, lahko uprizorita duet, lahko se veselita uspeha ene ali druge, lahko poskusita biti najboljši na šoli, ne samo v razredu.

Nič ni narobe s tem, da si želimo uresničiti sanje, da dosežemo neki cilj, da si prizadevamo za popolnost v neki dejavnosti …V življenju namreč ne sme manjkati ciljev, izzivov, želja … A pri tem nikoli ne smemo pozabiti na ljudi okrog sebe, še najmanj na prijatelje, za dosego ciljev nikoli ne smemo iti, kot pravijo, »čez žive ljudi«. Bolj kot zamera in ljubosumje šteje veselje ob prijateljevem uspehu. Prihod dobre pevke v razred sprejmi kot spodbudo, da boš še boljša, če pa boš v tej »tekmi« druga, bodi vesela, da je boljša tvoja najboljša prijateljica, ne pa tam nekdo, ki mu še imena ne veš. Si predstavljaš, da jaz za prijatelja ne bi vzela poštarja Geze samo zato, ker sem slišala, da je odličen igralec taroka, in bi lahko namesto mene postal največji tarok mojster v naši četrtni skupnosti? Toda Geza je nenadomestljiv prijatelj in bi rada ostala njegova prijateljica, četudi v življenju ne dobim niti ene partije taroka več. To je to. Tako jaz razmišljam. Vidim pa, da bo po prihodu tvoje prijateljice, ki je najbrž, kot to bereš, že z vami, to najbolj pojoči razred daleč naokrog. Meni se zdi to super.