Teta Justi

Ljuba Wanna be cool!

Pa bodi kul! Kako? Preprosto. Kul so tisti, ki so takšni, kot so. Samosvoji, drugačni, posebni. Torej, kul niso tisti, ki poskušajo posnemati druge, ki so drugim morda kul, ampak so čisto  drugačni, se razlikujejo od sošolk, znancev, sosedov, takšnih ali drugačnih zvezdnikov. Ti moraš biti ti, z vsem dobrim in morda manj dobrim v sebi, in ne kot tam neka sošolka, okrog katere se drugi zbirajo kot čebele okrog cvetoče jablane.

Veš, kdo je kul? Poštar Geza! Pa ni hollywoodski lepotec, nima zlate medalje z olimpijskih iger v rolkanju in ni svetovni prvak v taroku. Je pa človek, ki te nikoli ne bo pustil na cedilu, človek, ki pripoveduje takšne življenjske zgodbe, da vsi obmolknejo, humorist, da se ob njem ne nehaš smejati in bi ga zaradi teh lastnosti mnogi prijatelji najraje dvignili in nosili na rokah, kar si ti želiš, da bi se ti zgodilo na košarki. Pa ga ne moremo dvigniti, ker nam je, zaradi naših let, težka že vrečka iz trgovine, kaj šele, da bi Gezo metali v zrak. Najbrž bi nam vsakokrat padel na tla in si Geza zato sploh ne bi želel biti kul.

To, da bi rada imela več dobrih ocen, je sicer super, ampak ne želi si jih zato, ker jih ima ona, ampak ker je kul imeti dobre ocene, ker to pomeni veliko znanja, ki ga potrebuješ zase, za nadaljnje šolanje in uspeh v poklicu, ne pa zato, da bi bila kul. Pa še nekaj. Po pravici povedano – lepo je imeti dobre ocene, dober občutek, ampak mnogi ti bodo zgolj zavidali, ne bodo pa te cenili ali občudovali. Preveč pisem tvojih vrstnikov sem dobila, v katerih niso skrivali prizadetosti, ker so jih sošolci grdo gledali zaradi njihovih dobrih ocen. Kot da bi bili nekakšni važiči, piflarji, ki drugim s svojimi ocenami samo grenijo življenje, saj morajo doma poslušati: »Zakaj ona lahko, ti pa ne moreš!«

Lepo je biti tudi gibčen kot tvoja gimnastična sošolka, ampak kot praviš, si tudi sama športnica, pa bodi potem dobra v nekem drugem športu, ali pa bodi kul v tem, da pišeš krasne pesmi, lepo rišeš portrete, ali pa bodi kul tako, da zbereš nekaj sošolcev, da boste pomagali starejšim prebivalcem v vaši soseski. Tistim, ki jim je v teh korona časih še težje kot po navadi oditi od doma po vsakodnevnih opravkih. S tem, ali pa še s čim drugim, razmisli malo, možnosti in priložnosti je veliko, boš res nekaj posebnega, drugačnega, skratka – kul.

In kul boš tudi, čeprav je to nekoliko težja naloga, če boš kratko malo preslišala ali porinila na stranski tir tisto, kar ti pravi očetova partnerica. Ne pravim, da se je s tem treba sprijazniti za vedno, ampak poskušaj bolj misliti na svoje duševno zdravje, ki ti ga greni partnerica, morda tudi zato, ker je ljubosumna nate oziroma se boji, da ji boš odvzela velik del očeta, ki pa žal, za zdaj ne vidi, kaj se dogaja. Ampak če prav razumem, ne živiš z očijem, zato lahko vztrajaš v svoji zahtevi, da partnerica spremeni odnos do tebe, drugače pač ne boš hodila na obisk k očetu.

Nisem sicer preveč navdušena nad tem, da bi se z očetom manj ali sploh ne videla, ampak zaslužiš si spoštovanje in spoštovanje si boš izborila. Predvsem z vedno novim odpiranjem tega problema v pogovoru z očetom.  Če ti pogovori ne pripeljejo nikamor, lahko še vedno s svojim problemom seznaniš socialno delavko, potem pa naj se ona pogovori z očijem. Ne jezi se, ne razburjaj, ne boj se, bodi kul. Saj ne zahtevaš nič več in nič manj od preprostega spoštovanja, ki ti pripada kot hčerki partnerja omenjene gospe. In, mimogrede, odnos z očetom in njegovo partnerico se mi nikakor ne zdi manj pomemben od prizadevanja, da te spoznajo kot kul dekle.