Bullying

Bullying je še en izraz, ki smo ga prevzeli iz angleščine. Nanaša se na nasilje med mladimi, predvsem v šolskem okolju. Ker ga uporabljate vi, mladi, in ker ga uporabljajo tudi strokovnjaki, smo ga uporabili tudi mi. Pa tudi Weird, ki nam je poslala pismo, ga je zapisala.

Kaj bullying sploh je?

Bullying je, ko nekdo dobi občutek moči tako, da se spravlja nate – z besedami, dejanji ali po spletu. Je vsako vedenje, ki nekoga ponižuje, izključuje, ogroža ali mu povzroči strah. Lahko poteka na več načinov. Bullying niso samo pretepi pred šolo (čeprav je tudi to). Bullying je lahko:

• da te nekdo zafrkava zaradi videza, oblačil, obnašanja, ocen ali hobijev,
• da ti prilepijo vzdevek, ki ti ni všeč,
• da širijo o tebi izmišljotine,
• da te ignorirajo, kot da si zrak,
• da te izključijo iz skupine ali iz klepeta,
• da ti uničujejo stvari,
• da te snemajo in to objavijo za foro
• ali pa ti pošiljajo grda sporočila prek spleta.

Če se pogosto spravljajo nate in če te pri tem spravijo v stres, strah ali žalost – to ni hec. To je bullying.

Zakaj nekateri postanejo tarča?

Žrtev nasilja lahko postane kdorkoli. Pogosto gre za tiste, ki so tišji, bolj sramežljivi ali drugačni od večine – mogoče nosijo očala, so zelo veliki, zelo majhni, prihajajo iz druge države ali preprosto ne spadajo v »popularno« skupino. Toda resnica je jasna: z žrtvijo ni nič narobe. Nasilje izvira iz težav nasilneža, ne iz pomanjkljivosti osebe, ki jo napada.

Velikokrat so storilci sami negotovi, jezni, imajo težave v družini, so celo trpinčeni s strani odraslih ali pa poskušajo dobiti pozornost vrstnikov. Nekateri se pridružijo nasilju, ker ne želijo biti izključeni iz skupine ali ker mislijo, da tako postanejo »pomembni«.
A ne glede na razlog – nasilno vedenje ni opravičljivo in ima resne posledice.

Kako se nasilje pozna na žrtvi?

Nasilje ne povzroča le modric. Velikokrat pusti najgloblje posledice tam, kjer jih drugi ne vidijo: v mislih in občutkih.

Žrtev se lahko počuti:

• osamljeno ali odrinjeno,
• prestrašeno, anksiozno,
• nezainteresirano za šolo,
• zaskrbljeno in napeto,
• brez zaupanja vase ali v druge,
• se ponoči zbuja,
• se boji iti v šolo,
• se izogiba odmoru,
• se zapira vase,
• nima več motivacije za šport ali stvari, ki so ga prej veselile,
• ima težave s koncentracijo ali hrano,
• začne verjeti, da res ni dovolj dobra oseba.

Zato je pomembno, da se o nasilju govori in da se ga jemlje resno – vedno.

Kaj lahko naredim, če sem žrtev?

Poskusi slediti korakom, ki pomagajo:

1. Ne pokaži strahu ali jeze.

Bully hoče, da pokažeš strah, jezo ali žalost. Ne reagiraj tako, kot pričakuje.
Pogosto išče reakcijo – solze, bes, pretresenost. Če tega ne dobi, izgubi del »moči«.

2. Povej osebi, ki ji zaupaš.

To so lahko starši, sorodnik, prijateljica, razredničarka ali šolska svetovalna delavka.
Pogovor ni tožarjenje – je prošnja za zaščito.

3. Ne ostajaj sam/a.

Druži se z ljudmi, ki ti dajejo občutek varnosti. Pridruži se interesni dejavnosti, športu, glasbi, da spoznaš nove prijatelje.

4. Vadi samozavestne odgovore.

Včasih pomaga miren stavek, kot je: »To ni okej. Pusti me pri miru.«
Ni treba kričati – pomembna je jasnost.

5. Če se nič ne spremeni, vztrajaj.

Šola mora ukrepati. Če prvič nisi bil/a slišan/a, povej ponovno. Učitelji in svetovalci so dolžni poskrbeti za varno okolje.

6. Ne krivi sebe.

Nasilje nikoli ni krivda žrtve. Nikoli.

Kaj lahko naredim, če sem opazovalec?

Večina nasilja se zgodi pred očmi vrstnikov. In prav opazovalci imajo največjo moč, da ga ustavijo. Dejansko bullyji obstajajo zato, ker imajo publiko. Če nihče ne gleda, ni učinka. Če nihče ne lajka, posmeha ni. Še posebej pa bullyjem zmanjka goriva, ko ne dobijo odobravanja drugih.

Kako lahko pomagaš?

1. Ne smej se in ne podpihuj

Najlažje se je narediti, da te ni tam. Še slabše je, če se smejiš. Tvoj smeh je za bullyja nagrada. Nasilneži imajo moč le, če jim jo daje množica. Če skupina ne podpira nasilja, ta hitro izgubi privlačnost.

2. Ustavi situacijo na varen način

Včasih pomaga že, če rečeš:
»Ej, to ni kul, nehaj.«
Če te je strah, ni treba biti superjunak – lahko pa greš po pomoč.

3. Pomagaj žrtvi čutiti, da ni sama.

Če vidiš, da je nekdo ostal sam, sedi k njemu.
Včasih je to največ, kar lahko narediš – in žrtvi ogromno pomeni.

4. Povej odrasli osebi

To ni izdaja. To je pomoč.
Bullyji največ izgubijo, ko nekdo razbije zid tišine.

Je nasilje res »del odraščanja«?

Ne. Čeprav nekateri odrasli mislijo, da so zbadanje, žaljenje in izključevanje nekaj, kar »se je vedno dogajalo in se pač dogaja tudi danes«, to ne drži. Res je, da so konflikti med mladimi normalni – toda nasilje ni konflikt. Nasilje je namerno škodovanje osebi, ki se ne more sama ubraniti.

Zakaj je pomembno, da ukrepamo?

Če nasilje ignoriramo, se naučimo nevarnih sporočil:

• bolj ko si krut, več moči imaš,
• odraslim je vseeno,
• žrtve naj bodo tiho,
• nasilje se splača,
• močnejši vedno zmaga,
• bolje se je umakniti kot pomagati,
• nasilje je učinkovit način doseganja ciljev.

Takšni vzorci se potem nadaljujejo tudi v odraslost.
Zato je vsak korak – pogovor, prijava, pomoč prijatelju – pomemben.

Nisi kriv. Nihče si ne zasluži, da ga kdo ponižuje ali napada.
Nihče. Nikoli.

Če doživljaš nasilje, nisi sam/a – in to ni nekaj, kar bi moral/a prenašati.
Če vidiš nasilje, imaš možnost pomagati – morda celo rešiti nekomu težko obdobje.
In če si kdaj bil/a nasilnež/ica, se lahko spremeniš. Pomembno je, da se zavedaš, da je to, kar delaš, narobe. Takoj se moraš ustaviti in razmisliti, zakaj se počutiš močnejšega, če kdo zaradi tebe trpi. Če si tudi sam (bil) žrtev nasilja, poišči pomoč, da ne boš hudih izkušenj delil naprej, ampak jih premagal in dobil moč, da pomagaš tudi drugim.  Priznati, da se (zaenkrat) ne znaš drugače počutiti dobro med vrstniki, zahteva pogum. Zberi ga, pojdi so svetovalke in prosi, naj ti pomaga živeti drugače, bolje.