Je strah lahko tudi koristen?

Vse nas je bilo že kdaj strah. Nekatere je strah večkrat, druge manjkrat. Strah nas je različnih stvari. V zadnjem času predvsem korone. Strah je prisoten v našem življenju skoraj tako pogosto kot ljubezen, samo da je neprijeten. Le zakaj je sploh koristen?

Strah je eno od osnovnih čustev. Doživljamo ga, ko se počutimo ogrožene. Je osnovni mehanizem za preživetje, zato ga sploh imamo. In je v bistvu zelo koristen, pa čeprav neprijeten. Je odgovor na dražljaje, kot sta na primer nevarnost in bolečina. Skrbi za našo varnost in zaščito. Ko nas je strah, prepoznamo nevarnost, se z njo spopademo ali od nje zbežimo. Zelo močnemu strahu, od katerega lahko tudi otrpnemo, pravimo groza. S strahom je povezan tudi občutek tesnobe. Pri tesnobi čutimo grožnje kot neizogibne in takšne, da jih ne moremo več nadzirati.

Strah v zgodovini
Strah se skoraj vedno nanaša na prihodnje dogodke, lahko pa je odziv na dogajanje tukaj in zdaj. Zaradi strahu smo ljudje kot vrsta sploh preživeli. V zgodovini razvoja človeške vrste je bil zelo pomemben odziv na potencialne nevarnosti, ki so človeku pretile. In teh ni bilo malo, kot jih še danes ni.

Strah kot ovira
Je pa pri strahu nekaj, kar velja za vsa čustva. Normalno je, da občutimo strah, ni pa več normalno, če nas strah ovira pri vsakdanjem življenju. Mi smo tisti, ki moramo nadzorovati strah, strah ne sme nadzorovati nas. Razumete? Recimo – veliko ljudi se boji višine, a večina nas gre kljub temu po visokih stopnicah. Hudo narobe je, če niti ene stopnice ne morete več prestopiti. Kadar torej strah človeka onemogoča v dejavnostih, ki jih je prej brez težav opravljal, rečemo temu fobija.

Česa se bojimo?
Strahove je treba ločiti. Eno so strahovi pred drugimi živimi bitji, drugo pa strahovi pred dogodki. Med prve štejemo strah pred ljudmi, živalmi in celo rastlinami. Ljudje se bojijo drugih ljudi, sploh znanih mestnih nasilnežev, serijskih morilcev in roparjev. V šoli se velikokrat bojimo nekaterih učiteljev. Bojimo se tudi živali, na primer psov in kač, bojimo pa se tudi srne, ki človeku res ne bi storila nič hudega. Strah nas je mravelj in komarjev, orlov in sov ter miši in podgan. Strahovi pred dogodki so dolgotrajnejši. Bojimo se izgube bližnjega, bojimo se spraševanja, testov in bojimo se obiskati zobozdravnika, ker vemo, da ne bo nič kaj prijazno vrtal v zobe. Strah nas je potresa in drugih naravnih nesreč, ker ne vemo, kaj bo potem. Strah nas je tudi bolezni, še posebej v tem korona času. Vse imamo radi vnaprej načrtovano in vse, kar nam kaj nepredvideno pokvari, vzbuja v nas strah, ker vemo, da bomo morali potem začeti znova.

Strah pri otrocih
Vsi otroci preživljajo obdobja strahov. Zato je strah zelo normalen pojav. Z njim si otrok pomaga skozi obdobje težav v razvoju. Z razvojem se strahovi spreminjajo, različno močni so, različni so po vsebini in po številu. Ker se s starostjo okolje širi, je tudi dražljajev, ki sprožajo strah, več. Hkrati pa z izkušnjami številni strahovi izginejo. Strahovi so lahko tudi posledica posnemanja vedenja oseb v bližini. Ali pa poslušanja in gledanja televizijskih oddaj, filmov, zgodb … Ali pa teme, kot je strah Lollypop. Strah pa lahko izvira tudi iz bujne domišljije.

Na to, česa se bo kdo bal, lahko vpliva veliko reči. Na primer domišljija, inteligentnost, spol (deklice se bolj bojijo kot dečki), starši, bolezen, posnemanje, osebnost.

Kaj pomaga, da strah obvladamo?

Strah se da pozdraviti. Sicer traja dolgo časa in veliko volje je treba imeti, ampak se da. 

• Najbolj pomaga, če soočimo s situacijo, ki vzbuja strah. To je treba početi postopoma in po možnosti s pomočjo in ob podpori osebe, ki ji zaupamo. Okoliščine morajo biti takšne, da omogočajo umik. Vsaj praviloma. (Pri strahu pred letenjem, ki je zelo pogost, je to pač nemogoče.)
• Pri otrocih je pomembno, da se starši primerno odzovejo na otrokov strah. Nikakor se mu ne smejo posmehovati, ga ignorirati ali celo kaznovati. Tudi pretirano ukvarjanje s strahom lahko strahove le poslabša.
• Če te je strah, je pametno vprašati svoje prijatelje, kako se oni spopadajo s strahom.
• Pomembno je, da pomagamo razumeti (to lahko naredi tudi strokovnjak), zakaj je koga strah.
• Tudi zaupanje v bližnje osebe pomaga pri premagovanju strahov.
• Pomaga, če se omejimo pri gledanju televizije, zlasti oddaj, ki vzbujajo strah, ali pa ne hodimo v kino, če je na sporedu film s strašljivo vsebino. Pomaga tudi, da se o vsebini oddaj ali filmov, ki vzbujajo strah, pogovorimo.
• Vsaka pohvala, ko premagamo strahove, je zelo koristna. Tako se učimo iz svojega uspeha.

12-letna Lollypop nam je pisala:

"Mene je zelo strah. Teme mislim ... Ima kdo kakšen predlog, kako naj me bo manj strah? Hvala vsem!"