Stres zaradi šole

Številke so neizprosne: delo za šolo obremenjuje vsakega drugega mladostnika in manj kot vsakemu četrtemu je šola všeč, vsak deseti pa naj bi bil zaradi šolskega stresa tesnoben. To pomeni, da ga ob misli na šolo stiska v grlu, prsih ali trebuhu, mu gre na bruhanje, slabo spi in podobno. Pomeni pa tudi, da se marsikomu življenje vrti okoli ocen od ena do pet.

OCENE IN VSE DRUGO

V šoli se učimo marsikaj: podatke, dejstva, usvajamo veščine in spretnosti, krepimo delovne navade in sodelovanje v skupini ter odkrivamo svoje potenciale in talente. Vse to so dolgotrajni procesi, ki imajo vzpone in padce, predvsem pa pri različnih ljudeh potekajo različno. Ampak kadar rečemo, da je šola pomembna, pogosto pozabimo na to paleto. V resnici so nam važne predvsem ocene – tiste številke, ki povedo, koliko je naše posedanje v šoli vredno.  V družbi, kakršna je dandanašnja, pa žal vse bolj tudi, koliko smo vredni mi. Ker živimo v času, ki ne slavi poti, temveč cilj, in v katerem prevladuje prepričanje, da nekaj štejejo le zmagovalci.

VSAK KDAJ ZMAGA IN KDAJ IZGUBI

Toda težava je v tem, da nihče ne more zmagovati vedno in v vsem. Zato je tudi pričakovanje, da bo nekdo imel same petice pri vseh predmetih in da bo blestel na vseh področjih, lahko samo utvara. Nihče ni nadarjen za čisto vse po vrsti – marsikdo je na primer dober športnik, vendar slabši glasbenik. Ali izvrsten matematik, toda brez posluha za jezike. In potem je tu še cela vrsta sposobnosti oziroma lastnosti, kot so uspešno reševanje sporov in težav, čut za sočloveka, inovativnost, ustvarjalnost, praktičnost, iznajdljivost, dobre pogajalske sposobnosti in podobne reči, ki so pri ocenjevanju pogosto obrobne ali se celo izgubijo, vendar so nadvse pomembne za življenje, naš uspeh in srečo.

NISMO STROJI

Seveda človek tudi ni stroj, ki bi zmeraj enako deloval, ko pritisneš gumb za vklop. Marsikaj vpliva na to, kako se bomo odrezali: ali smo zdravi, utrujeni, lačni, zaspani, ali smo se pred tem s kom sprli in kako je v družini. Temu se lahko pridruži še trema, še posebej, če smo že doživeli neuspeh, in še bolj, če so nas zaradi njega ošteli. Veliko staršev od svojih otrok pričakuje, da bodo stroji, zlasti zato, ker tudi njih bremeni prepričanje, da lahko v življenju uspe le odličnjakom. (Tudi oni so samo ljudje.)

Slab dan imajo lahko celo učitelji, in čeprav ni ne lepo ne prav, je povsem človeško, da so jim nekateri učenci ljubši kakor drugi. Ne nazadnje pa je za dobro oceno treba imeti tudi kanček sreče: vedno kakšno snov obvladamo bolje kot drugo in tudi vprašanja so nam lahko pisana na kožo ali pa sploh ne.

KAJ LAHKO STORIMO?

Če torej nočemo, da nam skrb za šolo zagreni mladost, je edina rešitev, da se sprejmemo take, kot smo. Vsi, ampak zares čisto vsi smo v nečem dobri, v drugem povprečni in v tretjem celo slabi. To je normalno. Če to vemo, bomo lažje sprejeli tudi, da se moramo za nekatere reči potruditi bolj in za druge manj ter da na nekaterih področjih lahko sežemo višje kot na drugih.

Pravilo pravi tudi, da vaja dela mojstra in da se brez muje niti čevelj ne obuje. Ljudje smo nagnjeni k iskanju bližnjic – radi bi bili uspešni čim hitreje in s čim manj truda. Ampak v resnici je to loterija. Če se bomo učili redno in zbrano ter se potrudili snov tudi razumeti, jo bomo bolje obvladali in bomo na preizkusu bolj samozavestni. V življenju pa bo itak pomembnejše, kaj smo usvojili, kot kakšno oceno smo dobili za to, in znanje, ki ostane, ima vedno največjo vrednost.

USPEŠNI LUZERJI

Nihče namreč ne ve, kakšni poklici bodo pomembni v prihodnosti in kaj bomo potrebovali zanje. Morda bo nekaj, kar je danes cenjeno, do takrat že izumrlo. Časi se spreminjajo in zgodovina je že večkrat dokazala, da so ideje, volja, trud in strast marsikdaj pomembnejše od šolskega uspeha. Veliko uspešnih podjetnikov, umetnikov in izumiteljev je šolanje predčasno sklenilo ali nosilo domov pošastno slaba spričevala, pa kljub temu še danes poznamo in cenimo njihovo delo. Med njimi so Thomas Alva Edison (izumitelj žarnice), Soičiro Honda (ustanovitelj avtomobilske znamke Honda), brata Wright (izumitelja letala), Steven Spielberg (filmski režiser), Walt Disney (risar), Ingvar Kampard (ustanovitelj Ikee), Oprah Winfrey (televizijska voditeljica) in še mnogi drugi. Nekaj pa šteje tudi to, da opravljamo poklic, ki nas izpolnjuje in veseli, ne glede na to, kako visoko na družbeni lestvici sega.

PRED TESTOM ALI SPRAŠEVANJEM …

1. Nauči se snov. Najboljše je, če se učiš redno. Če ne, pa čim bolje izkoristi zadnje dni pred preizkusom znanja. Ne pozabi, da je povsem normalno, da si neko snov lažje, drugo pa težje zapomniš – nekaj nam bolj leži, drugo pa manj. Nikoli ne moreš odlično znati čisto vsega.
2. Če česa ne razumeš, vprašaj učitelja, sošolce, starejše brate ali sestre oziroma starše.
3. Večer pred preizkusom pojdi zgodaj spat. Pred tem vsaj dve uri počni kaj, ob čemer se sprostiš.
4. Zjutraj se dobro najej.
5. Pred preizkusom globoko vdihni in si reci: Znam. Zdaj ni čas za mrzlično ponavljanje snovi in iskanje lukenj v znanju.

MED TESTOM ALI SPRAŠEVANJEM …

1. Bodi zbran.
2. Če te zajame panika, nekajkrat globoko vdihni in si ponovi: Znam. Vse bo dobro.

PO TESTU ALI SPRAŠEVANJU …

1. Sprejmi oceno, kakršna je. Če je dobra, si čestitaj. Če ti je spodletelo, premisli, zakaj, kaj je šlo narobe.
2. Čim prej si odpusti napake. Iz njih se učimo. Že naslednjič je lahko bolje!
3. Ne pozabi, da je šola pomembna, vendar ni vse, kar imamo v življenju. Pomembni so tudi odnosi z bližnjimi, prosti čas, hobiji, skrb zase … Življenjska sreča je sestavljena iz mnogo drobcev in šolski uspeh je le eden od njih.