Zakaj si pa ti tako žalosten/na?

Skupina sošolcev med glavnim odmorom sedi v zadnji klopi. Vsi se smejijo in klepetajo o prigodah s pouka. Le Tina sedi ob strani, čisto tiho, brez zanimanja za šale sošolcev. Razmišlja, kako bi šla najraje nazaj domov v svojo posteljo. »Zakaj si pa ti tako žalostna?« se oglasi eden od prijateljev.

Povsem normalno je, da se kdaj počutimo žalostno, brez motivacije in imamo občutek, da je vse narobe. Vendar ti občutki po navadi hitro minejo in kmalu se počutimo bolje. Če pa opazimo, da težave trajajo skupaj več kot 14 dni, moramo vedeti, da to ni normalno stanje. Takrat govorimo o depresiji, ki je duševna motnja, s katero se sreča veliko ljudi. Ker je odraščanje polno novosti in izzivov, ni prav nič presenetljivega, da se lahko prav v tem obdobju depresija pojavi prvič. Dobro je, da v takem položaju veš, kako pomagati sam/a sebi ali drugemu in kam se obrniti po pomoč.

KAKO PREPOZNAMO DEPRESIJO?
Depresijo lahko potrdijo le za to usposobljeni strokovnjaki, vseeno pa je pomembno, da smo pozorni, če pri sebi, družinskemu članu ali prijatelju opazimo spremembe v razpoloženju, volji, osebnosti in vedenju, saj so vse to lahko kazalniki depresije. Prepoznamo jo tudi po neobvladljivi žalosti, brezvoljnosti in osamljenosti ter po izgubi zanimanja in veselja za druženje s prijatelji, hobije in šolo. Nekateri drugi znaki so tudi zmanjšan apetit ali prenajedanje, nespečnost ali neobičajna zaspanost ter razdražljivost. 

ZAKAJ SE POJAVI?
Gre za motnjo v delovanju možganov, ki  je v večini primerov ozdravljiva. Lahko je dedno pogojena, zaradi česar se v posameznih družinah pojavlja pogosteje kakor v drugih. Vzroki so lahko tudi težko otroštvo, neprimerne razmere doma, slaba samopodoba, težave v šoli ali pri odnosih z vrstniki. Včasih pa je posledica stresnega dogodka, kot je smrt družinskega člana. Lahko se zgodi, da točnega vzroka ne najdemo.

VSAK LAHKO ZBOLI ZA DEPRESIJO
Depresija ni znak šibkega značaja, ampak je bolezen. Okoli 3 odstotke otrok med 4. in 17. letom se srečuje z depresijo. Tudi marsikateri zvezdniki so se vsaj enkrat v življenju spopadli z depresijo. Med drugim tudi pevke Katy Perry, Lady Gaga in Demi Lovato.

KAKO SI LAHKO POMAGAM?

• Vzemi list papirja in piši o svojih čustvih in težavah. Če ti ni do pisanja, lahko svoja čustva tudi narišeš. 
• Vodi dnevnik svojega razpoloženja.
• Pojdi na sprehod in se ob tem osredotoči na svoje dihanje ter stvari, ki jih čutiš, vidiš, slišiš ... Na spletu si preberi o tehniki, ki se ji reče čuječnost. Ta ti bo še posebej prišla prav, če imaš tudi težave z anksioznostjo. 
• Privošči si prijetno kopel ali vročo prho, saj voda dokazano sprošča stres.
• Zamisli si nov projekt ali hobi. Nič ni narobe, če poskusiš več stvari.
• Vsak dan pred spanjem si reci:  »Odpustim si za vse stvari, ki bi jih danes moral/a narediti drugače. Jutri je nov dan, z njim pa prihajajo nove priložnosti.«
• Spoštuj se in se sprejemaj takšnega, takšno, kakršen, kakršna si. Zavedaj se svoje edinstvenosti in enkratnosti.

KAM PO POMOČ?
Lahko se zgodi, da ti nobena izmed navedenih tehnik ne vrne energije in volje, saj ti je težko, in to je normalno. A ne obupaj! Če se počutiš še tako slabo, verjemi, z malo pomoči je lahko bolje. Poiskati pomoč je na poti okrevanja najtežji in mogoče celo najpomembnejši korak.

Pogovoriš se lahko s starši, s prijateljem/ico, z učiteljem, s psihologom ali socialnim delavcem na šoli, z osebnim zdravnikom ali z družinskim zdravnikom na sistematskem pregledu.

Telefonske linije, ki so ti na voljo:

• TOM, telefon otrok in mladostnikov – 01 116 111
• Klic v duševni stiski – 01 520 99 00
• Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik – 01 116 123

Spletne strani, na katere se lahko obrneš:

• DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 
• To sem jaz in
• Over.Net.

Obisk psihiatra ali psihoterapevta  – zmotno je mišljenje, da psihiatra obiskujejo le duševno najbolj bolni ljudje. V resnici se ogromno ljudi pride le pogovarjat o stvareh, ki jih ne morejo zaupati nikomur drugemu. Nikar naj te ne bo sram. Obisk psihiatra je odlična odločitev.

(Priporočamo knjigo Ko nič več ni važno)

13-letna Na tesnem nam je pisala:

"Hej, imam en problem, v bistvu kar velik. Ves čas sem tesnobna. Tudi kadar sem srečna, čutim tesnobnost. Zaradi tega sem velikokrat slabe volje in tečna ali pa prestrašena in res bi bila vesela pomoči, nasveta. Česarkoli."