po dolgem času spet ena risbica:grin: danes je malo... čudna.... ne ravno malo no (kar dosti). ne znam risat obrazov... če mi da kdo kakšno tehniko ker mi nobena ne pomaga. vesela bom vseh komentarjev
pa če koga zanima- danes sem jo narisala
uživajte:blush:
pa če koga zanima- danes sem jo narisala
uživajte:blush:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz pa znam samo portrete risat, drugo pa ne!
Meni ustreza nek moj način, da si najprej nardim vse skicirano, nato pa rahlo zradiram, nato pa grem trdno preko.
In malo manj senčim, kot pri drugih svareh. Mogoče si na yt poglej kakšen posnetek, ampak ne priporočam srčastih ustnic in trikotnega nosu, ker ne izpade lepo. Najdi nek svoj načen, drugače pa je že sedaj odlična risba!!!
Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Veš koliko portretov sem jaz narisala preden mi je uspelo dokaj dobro narisat?
Sploh pa nobena umetnina ni popolna, saj jih njihova nepopolnost dela popolne.
Lepo soboto ti želim, Tajnica Machito
Meni ustreza nek moj način, da si najprej nardim vse skicirano, nato pa rahlo zradiram, nato pa grem trdno preko.
In malo manj senčim, kot pri drugih svareh. Mogoče si na yt poglej kakšen posnetek, ampak ne priporočam srčastih ustnic in trikotnega nosu, ker ne izpade lepo. Najdi nek svoj načen, drugače pa je že sedaj odlična risba!!!
Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Veš koliko portretov sem jaz narisala preden mi je uspelo dokaj dobro narisat?
Sploh pa nobena umetnina ni popolna, saj jih njihova nepopolnost dela popolne.
Lepo soboto ti želim, Tajnica Machito
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
men se zdi res lepo!!!! js sploh ne znam risat obrazov hehe<33
lovam:heart_eyes::blue_heart::purple_heart::black_heart:
lovam:heart_eyes::blue_heart::purple_heart::black_heart:
1
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!





