hejla!! :))

najprej


*roza* *b* SREČNO 2025 !!! *b* *roza*

naj ostanejo dobre stvari iz 2024, dodajmo jim nove, boljše ;)

<3



torej
čeprav je 2024 za nami, še dolgo ne bom nehala razmišljati o vsem kar se je zgodilo. in zgodilo se je veliko. to je bilo najbolj pestro leto mojega življenja in tega ne pravim kar tako (tega tudi ne pravim vsako leto), ampak mislim čisto zares. nekaj stvari sem naredila *b* prvič, *b* nekatere stvari pa sem pustila za sabo *b* za vedno *i* (vsaj upam).

v tem blogu bom na kratko napisala nek hm *i* RECAP 2024. *i* seveda ne bom delila preveč osebnih podatkov.

upam, da vam bo blog všeč :)





*zelena* *b* TEK *b* *zelena*

že od nekdaj sem rada tekla, ampak bolj za zabavo in s tem mislim sproščen tek po gozdu, preko travnikov, lovljenje kot otrok ... in tako sem že kot otrok dobila veliko kondicije, ki je pa nikoli nisem izkoristila. bolj sem se mu posvetila septembra 2022, ko sem začela trenirati atletiko, ampak to enostavno ni bilo zame, saj je bila konkorenca z ostalimi atleti (ki so trenirali že vsaj 5 let) prevelika in nisem imela nekih pravih prijateljev. bilo je samo mučno in nisem uživala.

ampak v januarju 2024, nekaj mesecev po tem ko ssm nehala trenirati, sem začela teči sama. najprej zelo kratke razdalje, ker mi na začetku sploh ni šlo. ko sem si obula tekaške čevlje in prižgala športno uro, se mi je zdelo kot da je kondicija izhlapela. ampak s časom je šlo, ker sem bila vztrajna.

pretekla sem prvih 5 km. in nato prvih 10 km. potem sem bila že zmožna preteči 5 km brez ustavljanja s hitrejšim tempom. in včasih celo 7 km. tek ni bil več le hobi, postal je *i* terapija. *i* in biti zmožen preteči 10 km že po 3 mesecih po začetku s tekom, je VELIK dosežek.

največji dosežek je bila moja prva prava tekaška tekma (in za zdaj še vedno edina), ki sem se je udeležila z atijem proti koncu maja. imenovala se je Wings for life in je vbistvu tek, ki poteka po celem svetu, opraviš ga pa prek aplikacije absolutno kjerkoli. midva sva jo ob Muri v Avstriji in ta izkušnja je bila nekaj najlepšega. v uri in pol dva pretekla 14 km (brez sekunde počitka). ne morem pojasnit, kako ponosna sem bila.

*b* ampak *b*

ampak.

ta vztrajnost enkrat tudi izgine. ali pa počasi izginja. in to se je zgodilo. nisem več tako redno tekla, poleti sem zelo malo in kmalu moja rutina ni bila več tek 3krat na teden, ampak 1krat na teden, česar včasih tudi nisem osvojila.

v septembru je bilo boljše, a nikoli tako dobro kot recimo v aprilu in maju. krivo je tudi vreme (grozno sem občutljiva na vročino).

novembra smo kupili tekalno stezo in spet sem vzljubila tek (ne me narobe razumet: tek ljubim iz dna srca, ampak zelo težko se je spraviti). ampak takoj ko sem bila spet bolana, sem nehala. haha od takrat nisem (2 tedna? idk). AMPAK. 2025 pomeni nov začetek in vsaj 1 stvar sem se naučila: kondicija NE izgine. zelo hitro jo dobiš nazaj. (moč v nogah je tisto, kar izgine :/)




*zelena* *b* POTOVANJE *b* *zelena*

v 2024 sem prvič *i* dejansko *i* potovala, z družino namreč nikoli ne potujemo dlje kot na Hrvaško, v Avstrijo in Italijo. moje prvo potovanje je bilo na Nizozemsko ( šla sem sama z mamo za konec osnovne šole) v Amsterdam. če rečem, da je bilo nepozabno, ne povem ničesar, ampak zdaj ne bom opisovala vsega, kar se je zgodilo. sem se pa res imela fajn. :)




*zelena* *b* SREDNJA ŠOLA *b* *zelena*

torej gimnazija. ne obžalujem odločitve, ker sem na klasični gimnaziji, ki se bolj posveti družboslovnim predmetom in imam tudi latinščino, ki je omg sploh ne bom začela AMAZING je. vsi imajo predsodke in neke komentarje "klasiki so čudaki" "vsi klasiki začnejo kadit" in hahaha prosim, ne. hehe pa že v 3. letniku se znebim fizike in se lahko učim staro grščino ali umetnostno zgodovino. kaj je lahko lepšega?




*zelena* *b* ODNOSI Z LJUDMI *b* *zelena*

okej tole je bolj posvečeno septembru, ker so se takrat zgodile večje spremembe.

število pridobljenih prijateljev: nevem. za vsaj 5 punc vem, da so zdaj moje in mi naj ne poskusijo pobegniti, ostali pa so večinoma še sošolci in za večino še ne bi mogla reči, da so *i* prijatelji, *i* jih pa imam zelo rada.

število izgubljenih prijateljev: nevem, ampak vsaj 1 in ta 1 me ne bi mogla bolj boleti. bila je ena mojih skoraj najboljših prijateljic, za najin konec pa sem kriva jaz ... brez heca.

če vas ne zanima zgodba o tem, kako *i* čudovito *i* je biti zavrnjen, preskočite ta odstavek. torej hm bila je ena izmed moje friend grupe v osnovni šoli, torej skorajda najboljša prijateljica. podobna mi je bila v vsem: knjigah, filmih, ljubezni do narave, glasbi, športih, celo načinu razmišljanja. in jaz sem ji RES zaupala in imela v glavi ustvarjen plan, kako bova prijateljici za vedno (tako kot z ostalimi iz grupe, bilo nas je 6). ampak (homofobi preskočite ta del) nikoli ni bila samo prijateljica, bila mi je tudi všeč (skupno 3 leta pa se malo). in moj plan je bil, da ji to na koncu osnovne šole povem svojo skrivnost. to mi ni uspelo in celo sva šli na isto gimnazijo, kar je malo uničilo vse skupaj, ampak nekako svs se še bolj zbližali, ko sva se videvali samo še na hodnikih. seveda pa sem se jaz naivnica odločila, da ji napišem pismo, v katerem se ji najprej zahvalim za vsa leta prijateljstva (tako pismo sem napisa tudi drugim iz grupe), nato pa priznam, kaj čutim. in sem ji dala, na to pismo pa ni odgovorila še do konca tedna, kar me je razjezilo, saj sem zanj porabila veliko časa in truda. mirila sem se z možnostjo, da je pozabila nanj ali pa pozabila odgovoriti (hkrati pa je bila zelo verjetna možnost, da me je zasovražila). čez nekaj časa sem ji pisala, če je prebrala in ga je in njen odziv je bil res lep in iskren - ne čuti isto, ampak se med nama ne bo nič spremenilo, torej bova ostali prijateljici. oh kako je lagala. začelo se je z ignoriranjem, nato blockom na snapchatu (kasneje me je odblockala) in hja zdaj nisva prijateljici.

kaj smo se naučili? nikoli ne zaupaj nikomur. jaz sem ji zaupsla z življenjem, ampak ona ni mogla sprejeti skrivnosti, ki sem jo priznala le njej. kje je hvaležnost? kje je "prijateljici za vedno" ?

btw tudi naša friend grupa je razpadla. še vedno smo prijateljice (razen midve z ___), ampak sploh ni tako kot smo si obljubile, da bo.




*zelena* *b* ZDRAVJE *b* *zelena*

letos sem se prvič spopadla z nekimi večjimi zdravstvenimi hm pa ne bom rekla težavami, no okej, vbistvu je to še najbolj prava beseda. ugotovila sem, da sem zelo slabokrvna, torej imam v krvi zelo malo železa (to ima veliko žensk, zato ni spet tak problem) in temu je sledila anemija, ki je posledica tega. brez skrbi, zdaj je nimam več. :)

ni pa bila anemija edina. ne vem točno, zakaj z vami delim tole, ampak rada bi dala eno lekcijo, oziroma vam povedla, da ne it po isti poti kot jaz, ker vedno vodi le v slabo. na začetku leta sem dobila neko POVSEM NAPAČNO misel, da si jaz, ker ne treniram nekega športa, ne zaslužim jesti toliko kot oni. :/ želim si, da nikoli ne bi začela razmišljati na tak način (zdaj je drugače!!!) in veste, kaj je sledilo. ni mi treba napisati z besedo. in to je trajalo vse do... ne vem. mislila sem, da sem se tega znebila na začetku poletja (definitivno se nisem) in potem sem mislila, da sem se znebila v septembru, ampak takrat je postalo le še huje. in zdaj? ne vem. ampak z 2025 se bo nehalo, obljubim. :)

posledice, ki jih je tale stvarca pustila, so grozne. ko je bilo najhuje, me je zeblo ves čas, tudi poleti. vsak premik je bolel. menstruacije nisem imela vsaj 5 mesecev (zdaj jo imam). samokontrolo pa sem povsem izgubila (delam na tem, da jo dobim nazaj!!). najhuje je verjetno to, da sem izgubila ogromno mišične mase in potem ko je šlo na bolje nisem dobila teh mišic nazaj, temveč maščobo. niti malo nisem v formi.

vglavnem, 2025 je leto za izboljšanje :)






v 2024 se je zgodilo še milijon stvari, a te so glavne. kakšno pa je bilo vaše leto?

lp,
-fleurdesia