1. del .*b*Ko pogledaš mimo zaslona*b*

Vsak dan se svet spreminja, to vsi vemo. Povsod opažamo napredek, tehnologijo, ki naj bi olajšala življenje.
A v današnjih dneh, ko so naprave že skoraj podaljšek naših rok, vidim nekaj drugega...
Ljudje se zatekajo v svoje zaslone in pozabljajo na svet okoli sebe. V družbi ne slišiš več pogovora, temvc slišiš tapkanje po zaslonih.
Včasih ni bilo tako.
Otroci niso imeli Snepchata, najnovejših telefonov ali novih All Stark.
Včasih si moral razmisliti, ali neko stvar zares potrebuješ.

*roza*────୨ৎ─────୨ৎ─────୨ৎ──── *roza*

Nekaj mi ni prav, ko vidim, da ljudje ne znajo biti prisotni drug za drugega.
Ko nekdo nekaj pove, dobi nazaj le en "mhm" ali pa sploh nič.
Življenje pa ni tekmovanje v lajkih ali novih telefonih.
Gre za gradnjo skupnih odnosov.
Spoznavanje kako se izboljšati in improvizacijo.Za ustvarjalnost in samostojnost. Pogovore in deljenje izkusnj.
Osrečevanje ljudi.Ceniti tisti dan ko sta se z frendico tako režale.
Za preiskušanje novih stvari in eksperimentiranje.
Za to, da stopimo izza zaslonov in začnemo ceniti tiste, ki so tukaj in zdaj.
*roza*────୨ৎ─────୨ৎ─────୨ৎ─────*roza*
Tudi to me boli.
Ko se ljudje norčujejo iz drugih (in mene) zaradi drugačnosti.
Nismo vsi enaki, kar je popolnoma in to je okej.
Morda je prijateljica imela slab dan in dobila dvojko.
Nekateri se temu smejijo.
Ampak to ni smešno. To je žalostno.
Če se tvoja prijateljica kdaj znajde v takšnem trenutku, jo potolaži.
Vliji ji samozavest. Pokaži, da ti je mar zanjo.<33
*roza*────୨ৎ─────୨ৎ─────୨ৎ──── *roza*
In potem je tu še nestrpnost, ki je vedno bolj "normalna".
"Pohiti že."
"Nehaj se obirat."
"Kaj tako dolgo počneš?"
Strpnost je zlo pomembna.
Priznam, tudi jaz še nisem najbolj potrpežljiva.
Ampak trudim se. In hočem, da se trudimo vsi.
Treba je vložiti trud v določeno stvar in sčasoma ti bo šlo bolje.
Ne pa kar obupati kr ti ni uspelo.
Z vajo ti bo slo vse bolje in bolje.
*roza*────୨ৎ─────୨ৎ─────୨ৎ─────*roza*
Treba se je ozirati okoli sebe in opazovati kaj se dogaja.
Ne pa se slepiti in si zakrivati oči pred resnico.
Nihče ni popoln.
Vedno je prostor za izboljšave, in boljše reakcije.
Treba je z leti rasti v umu.
Če te nekdo prosi, da prideš na njegov nastop, in se ne moreš udeležiti vsaj povej to.
Zato, ker besede štejejo.
Ne ignorirati osebe.
Skrb šteje.
Ko ti nekdo nekaj pove... ustavi se.
Poslušaj.
Ne samo z ušesi, tudi s srcem.
Potrudimo se biti drug drugemu opora.
Ne ovira.
In potem bo svet za vse lepši.
*roza*────୨ৎ─────୨ৎ─────୨ৎ─────*roza*
Point tega bloga, da spoznamo kako lahko življenje naredimo bolje.
Tako da včasih ne čakamo na človeka ki bo prvi naredil korak k boljšemu svetu, ampak sama to storiti.<33