Živijo!
Tukaj sem, pišem svoj prvi blog.
Že nekaj časa sem se spraševala, kaj želim v svojem življenju doseči, postati, uresničiti. Razmišljala sem in se bala, da bi končala kot ena tistih zagrenjenih gospa, ki hodijo v službo, ki je ne marajo, zvečer pa pridejo domov v prazno hišo in samo sedijo pred televizijo in se dolgočasijo. Ob misli na to, sem postajala kar depresivna. Odločila sem se, da tako ne more bit! Takrat sem vedela, da želim nekaj doseči. Želim narediti spremembo.
Pred mesecem dni, me je učiteljica pri angleščini vprašala, kam bi šla, če bi lahko potovala kamor koli v času. Na pamet mi je padel samo en dogodek. Boj za ENAKOPRAVNOST ŽENSK - feminizem. Še cel dan sem se spraševala, zakaj ravno ta dogodek. Naslednji dan, ko sem skrolala pa YouTubu sem končno ugotovila zakaj.
Pa naključju sem naletela na posnetek Emme Watson (bom link pripela spodaj) in spoznala, kako daleč od resnice nas vsi vodijo. Vsi učitelji nam pravijo, kakšno srečo imamo, da živimo v času enakopravnosti. Ampak ali je res tako?
Zakaj smo v šoli samo punce, ki govorimo o tem v koga smo zaljubljene? Zakaj nas trenerji pri košarki podcenjujejo?
Samo zaradi spola!? To se ne bi smelo dogajati! Vsi bi morali biti enakopravni. Mar ni tako zapisano v splošni deklaraciji o človekovih pravicah?
V šoli nam dajo misliti, kot da se je ta boj končal s priznanjem enakopravnosti žensk. Ampak temu na žalost ni tako. Zavajajo nas, nas ovijajo v meglico prepričanj. Ko se bo ta meglica enkrat pretrgala in bomo spoznali kruto resničnost, bo še huje kot če bi jo spoznavali sčasoma in bi se z njo soočali sproti. Pravijo, da je vse dobro, ampak ni.
Ženske so ponekod še vedno plačane manj kot moški.
Še vedno je aktualno prepričanje, da so ženske in dekleta tista, ki morajo opravljati večino hišnih opravil. Kuhati, pospravljati, prati perilo in skrbeti za otroke. Ne obsojam, ponekod se je to občutno poboljšalo in se moški trudijo, ampak ni povsod tako.Težava je v tem, da se večina ljudi sploh ne zaveda, da smo ravnani drugače glede na spol.
Še en primer:
V šoli vse učiteljice pričakujejo, da bomo punce pisale lepo, da bomo imele urejne zvezke in oh in sploh. Moramo skrbeti za svoje ocene, učilnico, med odmori celo uzgajati sošolce:worried:. Oni ne rabijo imet urejenih zvezkov, učiteljice jih pohvaljio, če sodelujejo pri pouku, če dobijo trojko za oceno. Njim ni treba pospravljati učilnice. O, ne! Oni, da bi pospravljali učilnico? Kje pa!
Nazaj v petem razredu, je bila moja BFF dežurna in je pospravljala razred po pouku. Nekaj fantov je šlo mimo in jo začelo klicati čistilka. ČISTILKA!? Zakaj nebi šli oni pospravljat učilnice namesto nje? Bi jih morda pobralo? NE!
In to se dogaja kar naprej!
Če je kdo mislil, da je to normalno, ni! To se mora nehat. Vsi bi morali imeti enake pravice že po zakonu! Ne da nas ločujejo po spolu! This has to STOP!
In če mi ne ukrenemo nič za to, kdo bo potem?
Predsednik vlade? Morda države? Ministri? Ali morda naši preljubi veleposlaniki?
Njim je všeč svet tak kot je. Saj veste, kako dolgo so se morale ženske boriti, da so dosegle izboljšavo. In uspelo jim je. Dobile so nekaj pravic. Še vedno ne moremo reči, da smo čisto enakopravni, pa o enakopravnosti lahko govorimo, kot o bodoči resničnosti. Kot o viziji. Želim si, da na svetu končno ne bi bilo več razlik med spoloma.




____________________________________________________________________________________________________
S tem blogom nočem nobenemu nič, samo želim vas obvestiti kakšna je resnica. Kaj se dogaja, pa si nihče noče priznati.
Se še komu zdi tako? Si še kdo želi, da bi na svetu končno prevladala enakost?


Link motivacijskega govora Emme Watson: https://www.youtube.com/watch?v=gkjW9PZBRfk&ab_channel=UnitedNations


LYSM in prosim sporočite, če naj napišem nov del.
Vesela bom tudi vseh komentarjev in tudi popravkov:wink::relaxed::worried::wink::relaxed:
Your writergirl14:stuck_out_tongue_winking_eye: