Pilov blogČe bi znala pisat pesmi, bi bila to slednja
3
.png "Druščina 6")
LJUBOSUMJE
A ni zanimiv? Pa zagotovo še kaj več; mučen, zaničljiv, na nek način ubijajoč občutek tesnobe, ko se primerjaš z popolnoma drugim človeškim bitjem. Občutek ljubosumja. Vsekakor tudi skrajno neumno dejanje, namreč vsi smo si različni, ljudje z različnimi cilji, sanjami, sposobnostmi, talenti, tavamo po svetu in se primerjamo z ostalimi. Pa vemo, še predobro da se ne bi smeli. Zagotovo smo že videli, tiste inspiracijske govore, kratke videoposnetke osebe ki nam govori naj vendar prenehamo s to navado. In verjetno, vsaj za nekaj časa, prenehamo, se nasmehnimo podobi v zrcalu, si rečemo »Edinstvena sem, in to mi je všeč!« In potem? Čez, ure, dneve, tedne? Ko naletimo na tisti članek, ali sliko osebe ki jo hkrati občudujemo, ter sovražimo. Se krog ponovi. Zavijemo z očmi, zatulimo v blazino, potolčemo par solz kajti ona je zagotovo boljša od nas. Ona je zagotovo lepša, pametnejša in uspešnejša v življenju kot mi. Tudi če je ne poznamo prav nič- še posebej če je ne. Takrat ne vidimo njenih problemov, njenih pomišljenj, traum. V tistem drobcenem trenutku, ko se nam svet, korak za korakom sesuva zaradi namišljene podobe osebe, ne pomislimo da bi se lahko motili. Ne pomislimo da, mogoče vseeno ni vse tako popolno. Zremo tja, v tisto podobo perfektnosti, in niti pod razno nam ne pade na pamet da mogoče kdaj ta podoba zre drugam. Da gleda ono tretjo, goro popolnosti. In zato to tudi nikoli ne vemo, da tretja oseba, gleda k nam in se smili sama sebi.
Oj, kako ste? Sem prepričana da že vsi skupaj odštevamo do počitnic. Skratka, tole je… spisek mojih občutkov v zadnjih 15 min haha. Je par oseb na tem planetu, ki jim hkrati zelo privoščim vse njihove talente, hkrati pa sem nanje strašno ljubosumna. In sem ena tistih, ki če svojih misli, občutkov ne zapiše na list papirja (ali v sodobnih časih na računalnik) se jim bo utrgal. Kakorkol, iskreno nevem, kaj je to ker ne morm reč da je zgodba ker ni, pa tud ne morm reč da je blog. Moram pa priznat da sm dost ponosna nase, mislm da se nikoli v tok kratkem času nisem znala napisat cesa ne neuporabnega (če veste kaj mislim). Lahko bi preprosto rekli: osebni vpogled na stvari v življenju. Povejte kaj si kej mislite o temle, vsakih kritik, bom vesela.
Na polno uživajte na počitnicah,
Lp Katie
PS: Ne me obsojat zard vejic;moja večna šibka točka
A ni zanimiv? Pa zagotovo še kaj več; mučen, zaničljiv, na nek način ubijajoč občutek tesnobe, ko se primerjaš z popolnoma drugim človeškim bitjem. Občutek ljubosumja. Vsekakor tudi skrajno neumno dejanje, namreč vsi smo si različni, ljudje z različnimi cilji, sanjami, sposobnostmi, talenti, tavamo po svetu in se primerjamo z ostalimi. Pa vemo, še predobro da se ne bi smeli. Zagotovo smo že videli, tiste inspiracijske govore, kratke videoposnetke osebe ki nam govori naj vendar prenehamo s to navado. In verjetno, vsaj za nekaj časa, prenehamo, se nasmehnimo podobi v zrcalu, si rečemo »Edinstvena sem, in to mi je všeč!« In potem? Čez, ure, dneve, tedne? Ko naletimo na tisti članek, ali sliko osebe ki jo hkrati občudujemo, ter sovražimo. Se krog ponovi. Zavijemo z očmi, zatulimo v blazino, potolčemo par solz kajti ona je zagotovo boljša od nas. Ona je zagotovo lepša, pametnejša in uspešnejša v življenju kot mi. Tudi če je ne poznamo prav nič- še posebej če je ne. Takrat ne vidimo njenih problemov, njenih pomišljenj, traum. V tistem drobcenem trenutku, ko se nam svet, korak za korakom sesuva zaradi namišljene podobe osebe, ne pomislimo da bi se lahko motili. Ne pomislimo da, mogoče vseeno ni vse tako popolno. Zremo tja, v tisto podobo perfektnosti, in niti pod razno nam ne pade na pamet da mogoče kdaj ta podoba zre drugam. Da gleda ono tretjo, goro popolnosti. In zato to tudi nikoli ne vemo, da tretja oseba, gleda k nam in se smili sama sebi.
Oj, kako ste? Sem prepričana da že vsi skupaj odštevamo do počitnic. Skratka, tole je… spisek mojih občutkov v zadnjih 15 min haha. Je par oseb na tem planetu, ki jim hkrati zelo privoščim vse njihove talente, hkrati pa sem nanje strašno ljubosumna. In sem ena tistih, ki če svojih misli, občutkov ne zapiše na list papirja (ali v sodobnih časih na računalnik) se jim bo utrgal. Kakorkol, iskreno nevem, kaj je to ker ne morm reč da je zgodba ker ni, pa tud ne morm reč da je blog. Moram pa priznat da sm dost ponosna nase, mislm da se nikoli v tok kratkem času nisem znala napisat cesa ne neuporabnega (če veste kaj mislim). Lahko bi preprosto rekli: osebni vpogled na stvari v življenju. Povejte kaj si kej mislite o temle, vsakih kritik, bom vesela.
Na polno uživajte na počitnicah,
Lp Katie
PS: Ne me obsojat zard vejic;moja večna šibka točka
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja... Ljubosumje... Do potankosti si tole zadela in do potankosti se strinjam s tabo; tudi jaz sem namreč zeloooo ljubosumen človek in čeprov to sovražim, tega ne morm spremenit. Ali pač...
Mislim, važno je da ko si ljubosumen se n utapljaš v teh občutkih in se smiliš samemu sebi. Preprosto moraš vklopiti razum in si reči: VEM, v redu sem. In potem živiš naprej. Ljubosumje sicer še vedno bo, a to ga bo vsaj malo ublažilo. Plus, kot si že rekla, dobro je če si ob takih trenutkih stvari nekam zapišeš. Od kar vsak dan pišm dnevnik sm velik mn ljubosumna in tudi če sm, si use to zapišm tja notr. Napišm si use kar mi je na meni všeč, kar je pri meni dobrega. Včasih pa tudi malo pojamram in napišem kar mi ni všeč in kaj vse ima drugi česar jaz nimam. Pa kaj potem. Važno da dam iz sebe vse, kar bi se drugače kopičilo v notranjosti. :)
Hehe, upam da te ne moti da sm dodala še malo svojega razmišljanja. xD
Drgac pa supr blog? al karkol že to je hahah <3333
Mislim, važno je da ko si ljubosumen se n utapljaš v teh občutkih in se smiliš samemu sebi. Preprosto moraš vklopiti razum in si reči: VEM, v redu sem. In potem živiš naprej. Ljubosumje sicer še vedno bo, a to ga bo vsaj malo ublažilo. Plus, kot si že rekla, dobro je če si ob takih trenutkih stvari nekam zapišeš. Od kar vsak dan pišm dnevnik sm velik mn ljubosumna in tudi če sm, si use to zapišm tja notr. Napišm si use kar mi je na meni všeč, kar je pri meni dobrega. Včasih pa tudi malo pojamram in napišem kar mi ni všeč in kaj vse ima drugi česar jaz nimam. Pa kaj potem. Važno da dam iz sebe vse, kar bi se drugače kopičilo v notranjosti. :)
Hehe, upam da te ne moti da sm dodala še malo svojega razmišljanja. xD
Drgac pa supr blog? al karkol že to je hahah <3333
2
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired
