Pilov blog
hej!:yum::wave:
Še vedno pišem o punčki Nonto in če vas zanima si poglejte 1. del. Na koncu bom povedala še kaj o moji novi kužiki Miri, ki sem jo pred kratkim dobila.:dog2:
5. dan
Ob šestih zjutraj me je zbudil glasen pok. vsi smo morali takoj ven, saj je vojska izvedela kje smo. hitro smo pospravili šotore in tekli naprej. Sploh nismo vedeli kje smo ali če gremo v napačno smer, samo tekli smo naprej. Ko smo bili prepričani, da za nami ni več vojakov, smo se zadihani ustavili. šele takrat sem videla punčko, ki je bila sama brez staršev in jokala. Prišla sem do nje in jo vprašala kaj je. Odgovorila mi je, da so njene starše ustrelili takrat zgodaj zjutraj. jaz sem ji povedala, da ni tako hudo in da sem jaz izgubila baico in teto. Skupaj sva hodili in se pogovarjali. Vsaj tako sem lahko pozabila na babico in teto. Punčki je bilo ime Emma. Zvečer smo našli lepo zatočišče v jami, kjer smo se utaborili. Z Emmo sva bili v enakem šotoru.
6. dan
Končno sem lahko spala dlje, ker ni bilo nobenega suma vojakov. Ko sem se zbudila sem spoznala še ostale otroke. To so bili Jack,ki je bil največji, anne, rickey, julia, lina in jacob. Odšli smo naprej in bila sem kar vesela, da sem lahko vse povedala prijateljem. Končno smo prišli do neke plaže in že je bil večer. Utaborili smo se in odšli spat.
7.dan
Vstati sem morala zgodaj, da nas mornarji nebi videli. Starši so napihnili gumijasti čoven in odpluli smo v morje. Valovi so bili veliki in zdelo se mi je, da sem dobila morsko bolezen. otroci smo bili v sredini, da nebi padli v morje. Kar naenkrat pa je prišel tako velik val, da so se starši prevrnili v morje. Vse se je tako hitro zgodilo. Klicala sem mamo a se ni oglasila. Začela sem jokati. Ni bilo toliko časa za jokanje morali skmo iti naprej. Ostali smo samo otroci. Zdaj je šlo za res. Jack (najstarejši) je rekel, da smo vsi izgubili starše in, da se zdaj moramo mi prebiti čez vse težave. Res mi je bilo hudo, nisem morala zapustiti moje mame, a smo šli naprej. videli smo mali otoček in se nastanili na njemu.Tako smo vsaj lahko zaspali, čeprav teško.
No to je bilo vse za to zgodbo, zdaj pa še opis Moje psičke Mire. Da jo malo bolj spoznate
STAROST: 4 mesece
KOLIKO JO IMAM RADA OD 1 DO 10: 1 000 000 000
KAJ IMA NAJRAJE: gledanje mene kako pišem bloge ( no zdaj me gleda )
NJEN VZDEVEK: štručka, porednica, sladoledek
NJEN OPIS: ima bel vrat, zlate nogice, rjavkaso/ mlečno telo
No to je ilo to za danes.
Čav čav
Še vedno pišem o punčki Nonto in če vas zanima si poglejte 1. del. Na koncu bom povedala še kaj o moji novi kužiki Miri, ki sem jo pred kratkim dobila.:dog2:
5. dan
Ob šestih zjutraj me je zbudil glasen pok. vsi smo morali takoj ven, saj je vojska izvedela kje smo. hitro smo pospravili šotore in tekli naprej. Sploh nismo vedeli kje smo ali če gremo v napačno smer, samo tekli smo naprej. Ko smo bili prepričani, da za nami ni več vojakov, smo se zadihani ustavili. šele takrat sem videla punčko, ki je bila sama brez staršev in jokala. Prišla sem do nje in jo vprašala kaj je. Odgovorila mi je, da so njene starše ustrelili takrat zgodaj zjutraj. jaz sem ji povedala, da ni tako hudo in da sem jaz izgubila baico in teto. Skupaj sva hodili in se pogovarjali. Vsaj tako sem lahko pozabila na babico in teto. Punčki je bilo ime Emma. Zvečer smo našli lepo zatočišče v jami, kjer smo se utaborili. Z Emmo sva bili v enakem šotoru.
6. dan
Končno sem lahko spala dlje, ker ni bilo nobenega suma vojakov. Ko sem se zbudila sem spoznala še ostale otroke. To so bili Jack,ki je bil največji, anne, rickey, julia, lina in jacob. Odšli smo naprej in bila sem kar vesela, da sem lahko vse povedala prijateljem. Končno smo prišli do neke plaže in že je bil večer. Utaborili smo se in odšli spat.
7.dan
Vstati sem morala zgodaj, da nas mornarji nebi videli. Starši so napihnili gumijasti čoven in odpluli smo v morje. Valovi so bili veliki in zdelo se mi je, da sem dobila morsko bolezen. otroci smo bili v sredini, da nebi padli v morje. Kar naenkrat pa je prišel tako velik val, da so se starši prevrnili v morje. Vse se je tako hitro zgodilo. Klicala sem mamo a se ni oglasila. Začela sem jokati. Ni bilo toliko časa za jokanje morali skmo iti naprej. Ostali smo samo otroci. Zdaj je šlo za res. Jack (najstarejši) je rekel, da smo vsi izgubili starše in, da se zdaj moramo mi prebiti čez vse težave. Res mi je bilo hudo, nisem morala zapustiti moje mame, a smo šli naprej. videli smo mali otoček in se nastanili na njemu.Tako smo vsaj lahko zaspali, čeprav teško.
No to je bilo vse za to zgodbo, zdaj pa še opis Moje psičke Mire. Da jo malo bolj spoznate
STAROST: 4 mesece
KOLIKO JO IMAM RADA OD 1 DO 10: 1 000 000 000
KAJ IMA NAJRAJE: gledanje mene kako pišem bloge ( no zdaj me gleda )
NJEN VZDEVEK: štručka, porednica, sladoledek
NJEN OPIS: ima bel vrat, zlate nogice, rjavkaso/ mlečno telo
No to je ilo to za danes.
Čav čav
Odgovori:
Moj odgovor:
Nevem5
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Dijaški dom
dan,
mene zanima ce kdo hodi v dijaški dom v Celje kako je ali imas veliko prostega casa pac tako da si lahko zunaj in v mestu z prijatelji ali moras biti bolj notr.
ali si sam v sobi kako je ce prides tri mesece po začetku šole.kdaj moras hodit spat koliko mas za ucenje kaj ponavadi delate in ali so te dejavnosti nujne ali si lahko zunaj v mestu. in kako je z hrano.
mene zanima ce kdo hodi v dijaški dom v Celje kako je ali imas veliko prostega casa pac tako da si lahko zunaj in v mestu z prijatelji ali moras biti bolj notr.
ali si sam v sobi kako je ce prides tri mesece po začetku šole.kdaj moras hodit spat koliko mas za ucenje kaj ponavadi delate in ali so te dejavnosti nujne ali si lahko zunaj v mestu. in kako je z hrano.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
