KO UPRAŠAŠ CHAT GPT, DA TI NAPISE ZGODBO 1. del
4
Torj js sm dans chat gpt uprasala da mi napise zgodbo 4 prjatlcah. Aja pa js sm mu dala informacije o tipih. In to se je zgodil:
*b* 1. poglavje *b*
V majhnem mestu pod zelenim hribom so pomladne dni polnili smeh, pogovori na klopcah in vonj po cvetočih češnjah. Vse je bilo, kot mora biti – razen v srcih štirih prijateljic, ki so začela igrati drugačno melodijo.
Maja je že nekaj časa opazovala Debelega Nika. Imel je okrogla lica, rdeča ušesa in zmeraj čokolado v žepu. Bil je tih, neroden, a vsakič, ko je padel, se je tako prikupno pobral, da je Maja komaj zadrževala nasmeh. V risbo ga je narisala že vsaj petkrat, vedno z velikim srcem na majici. Nekoč, med sprehodom v parku, je Maja "naključno" padla. Nik ji je pomagal vstati. Njuna roka je ostala v stiku malo predolgo. Ona je zardela, on je rekel: "Lepa si, veš?" In takrat je Maja vedela: srce si izbira po občutku, ne po velikosti.
Nini pa se je v glavo naselil Glupi Maj. Bil je nor, glasen, vedno je govoril neumnosti, a samo ona je vedela, da zna pisati pesmi na skrivaj. Ujela ga je, kako v zvezek piše rime: "Ko jo vidim, srce mi nori / ona je tista, ki mi misli zmeša, Nini." Od takrat naprej so Ninini piškoti imeli srčke – posebej za Maja. In Maj? Prvič v življenju ni imel ničesar glupega za povedat, ko mu jih je dala. Samo gledal jo je in rekel: "Ti si moja najljubša zmeda."
Lena se je zapletla s Kajem z veliko ritjo. Vsi so se smejali njegovi hoji, ampak Lena je videla, da Kaj hodi samozavestno. Ni ga sram, kdo je. In ko jo je en dan vprašal: "Greva plesat?," se ni mogla upreti. Pod drevesi sta plesala brez glasbe. Ko ji je Kaj rekel, "Tvoja duša pleše lepše kot tvoje telo," je Lena vedela, da to ni navaden fant. On jo je videl tako, kot si je želela – globlje.
Ana je vedno govorila, da ne potrebuje ljubezni. Bila je samosvoja, ostra kot veter in nežna kot jutranja rosa. A potem se je v njihov razred priselila Ina – tiha, pametna, z očmi, ki so poznale zgodbe. Ana je najprej ignorirala vse. Potem pa je Ina pustila knjigo na klopi. V njej je bil listek: "Včasih najdeš nekoga, ki razume tvojo tišino bolje kot vsi, ki govorijo."
Ana je pogledala vstran, srce pa ji je prvič zaigralo drugače. In vedela je – ni šlo za to, da ne bi mogla ljubiti. Le čakala je nekoga, ki je ljubil na enak način kot ona: tiho, resnično, globoko.
In tako so Lena, Maja, Nina in Ana prvič spoznale, da ljubezen ni popolna – je pa resnična. Včasih čudna. Včasih glasna, drugič tiha. A vedno vredna.
*b* 1. poglavje *b*
V majhnem mestu pod zelenim hribom so pomladne dni polnili smeh, pogovori na klopcah in vonj po cvetočih češnjah. Vse je bilo, kot mora biti – razen v srcih štirih prijateljic, ki so začela igrati drugačno melodijo.
Maja je že nekaj časa opazovala Debelega Nika. Imel je okrogla lica, rdeča ušesa in zmeraj čokolado v žepu. Bil je tih, neroden, a vsakič, ko je padel, se je tako prikupno pobral, da je Maja komaj zadrževala nasmeh. V risbo ga je narisala že vsaj petkrat, vedno z velikim srcem na majici. Nekoč, med sprehodom v parku, je Maja "naključno" padla. Nik ji je pomagal vstati. Njuna roka je ostala v stiku malo predolgo. Ona je zardela, on je rekel: "Lepa si, veš?" In takrat je Maja vedela: srce si izbira po občutku, ne po velikosti.
Nini pa se je v glavo naselil Glupi Maj. Bil je nor, glasen, vedno je govoril neumnosti, a samo ona je vedela, da zna pisati pesmi na skrivaj. Ujela ga je, kako v zvezek piše rime: "Ko jo vidim, srce mi nori / ona je tista, ki mi misli zmeša, Nini." Od takrat naprej so Ninini piškoti imeli srčke – posebej za Maja. In Maj? Prvič v življenju ni imel ničesar glupega za povedat, ko mu jih je dala. Samo gledal jo je in rekel: "Ti si moja najljubša zmeda."
Lena se je zapletla s Kajem z veliko ritjo. Vsi so se smejali njegovi hoji, ampak Lena je videla, da Kaj hodi samozavestno. Ni ga sram, kdo je. In ko jo je en dan vprašal: "Greva plesat?," se ni mogla upreti. Pod drevesi sta plesala brez glasbe. Ko ji je Kaj rekel, "Tvoja duša pleše lepše kot tvoje telo," je Lena vedela, da to ni navaden fant. On jo je videl tako, kot si je želela – globlje.
Ana je vedno govorila, da ne potrebuje ljubezni. Bila je samosvoja, ostra kot veter in nežna kot jutranja rosa. A potem se je v njihov razred priselila Ina – tiha, pametna, z očmi, ki so poznale zgodbe. Ana je najprej ignorirala vse. Potem pa je Ina pustila knjigo na klopi. V njej je bil listek: "Včasih najdeš nekoga, ki razume tvojo tišino bolje kot vsi, ki govorijo."
Ana je pogledala vstran, srce pa ji je prvič zaigralo drugače. In vedela je – ni šlo za to, da ne bi mogla ljubiti. Le čakala je nekoga, ki je ljubil na enak način kot ona: tiho, resnično, globoko.
In tako so Lena, Maja, Nina in Ana prvič spoznale, da ljubezen ni popolna – je pa resnična. Včasih čudna. Včasih glasna, drugič tiha. A vedno vredna.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Bahahah, kera zgodba in kera dobra ideja za blog, lovam, pookie:kissing_heart::heartpulse::joy:
0
Moj odgovor:
Svetovalnica
Selitev
Hej!
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(14)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(7)
Šport me na sploh ne zanima.
(8)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
suprrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr






Pilov blog