Hey!
Tukaj je novi del mojega bloga. Dajala bom različne naslove, ampak v oklepajo bo vedno isto, da boste vedeli, da je to moj blog. Oki?
Pišem ga malo z zamudo, ker bom pisala o novi najnovejši ugotovitvi o sebi. Zagotovo je usekana in se to ne dogaja nobenemu drugemu (a sem prav napisala, ah saj je vseeno). No vsaj jaz mislim tako. Preden začnemo, bi vam pa rada zastavila vprašanje: mislite, da je bila na svetu prva kokoš ali jajce? To sam dala ker rada filozofiram (čeprav sem ravnokar naredila nalogo za zgodo in smo mogli to opisat, pač kaj pomeni, še vedno ne vem). Prosim, da mi doli v komentarjih napišete svoje mnenje. Z veseljem bom komentirala! Zdaj pa začnimo!
No, včeraj smo se šli sankati in pač uživat zimske radosti. Sicer nisem ljubiteljica snega in zime, sem se še vedno morala iti sankati. Ne vidim preveč smisla v tem, da si das tri sale in rokavice pa kapo pa te se vedno zebe. Mislim, da nisem edina, ki jo zebe praktično 3/4 časa. Ali pač. No, ampak vrnimo se nazaj k včerajšnem sankanju.
Torej tja smo prišli in ven vzeli sanke. Potem pa sem jaz čakala na vrhu sankališča in gledala vse dol. Uganete zakaj? No, strah me je bilo, da bom kakšnega podrla ali pa se sama zvrnila. Potem sem najprej šla z atijem. Spustila sva se z bobom (podobno sankam, z zavorami, ki dejansko ne delujejo). Jaz sem sedela spredaj, ati pa zadaj. No, ko sva se končno spustila sem začela rahlo z nogami začela ustavljati. To pa je bilo zelllllo neumno. V obraz mi je namreč začel "frčati" sneg in sem imela cel obraz potem moker. Torej prvi spust ni bil dobra izkušnja.
Pri drugem spustu sem se dvakrat zvrnila, v tretjem sem se zaletela v kup, pri zadnjem pa sem se končno spustila brez težav. Razen, da sem si z veje smreke stresla na obraz sneg. hotela sem, da bi padel na mojo sestro pa je padel točno name. Tako, da ni bil moj najsrečnejši dan.
Nauk tega je, da se ne znam sankat. Ni težko za vas, ampak meni je to cela umetnost. De se vsedeš na sanke in se spustiš. Ter se pri tem ne zvrneš ali koga drugega podreš.
Ja, to je še ena moja lastnost. Sem pa vam obljubila, da bom danes povedala še nekaj stvari, ki so mi všeč. Torej, sem precej samotarska. Seveda se rada družim s prijateljicami in se igram s sestro, ampak nekatere stvari pa rada delam sama. Tukaj jih bom zdaj naštela:
- kuhanje (predvsem prilge in pa sladice),
- ples,
- gledanje filmov (pogledala sem jih čisto preveč),
- poslušanje glasbe,
- gledanje serij (teh nisem pogledala toliko, ampak sem jih nekaj),
- moda (je zagotovo moja strast),
- pisanje (tako blogov kot zgodb, ampak samo zase več ali manj),
- branje (knjig sem tudi prebrala čisto preveč)...
To je nekaj stvari o katerih bom še pisala na blogu. Napišite še prosim kaj vas najbolj zanima in bom z veseljem pisala še o tem.
To je torej konec, upam, da vam je ta blog všeč in, da nisem preveč zmešana, ker se bojim sankanja.
Uživajte in se beremo naslednjič,
pozdravčki Little girl.