### 10. avgust :frog::broken_heart:

Dragi dnevnik,

okej… js sploh nevem kako naj to napišem :sob:

Danes sm spet razmišljala o žabah in se mi je kr vse vrnl. Pred parimi dnevi sm namreč na tleh vidla mrtvo žabo. In od takrat nism čist okej. :sob:

Prisežem, najprej sm mislila da samo sedi. Bila je čist na tleh, js sm šla mimo in sm jo pogledala pa sm si mislila “awww žabica 🥹:frog:”. Pol sm šla bližje.

In se ni premaknila.

Js sm sam stala tam. Dobesedno nism vedla kaj narest. :sob::sob::sob:

Še zdej mam tisto sliko v glavi in me kr stisne v trebuhu ko pomislim nanjo. Najbolj grozn je ker sm prej tok govorila kako obožujem žabe in kako bi se ob vsaki čist stopila… zdej pa ko vidm žabo na tleh me je takoj strah, da je mrtva. :sob:

Zarad tega zdej hodm tut na terapije. Terapevtka pravi da rabm mal časa, da predelam ta šok. In iskreno… pomoje ma prou.

Danes sm celo vidla eno žabo zunaj in sm se najprej ful razveselila, pol sm pa stala ene 10 sekund in čakala da se premakne :sob::skull:. Ko je skočila, sm bla dobesedno: OKEJ HVALA BOGU JE ŽIVA :sob::frog::green_heart:

Še vedno jih mam najrajš na svetu. Res. Sam zdej je moja ljubezen do žab mal… traumatična? :sob:

Upam da bo sčasoma bolš.

Ker nočem, da me je strah nečesa, kar mam tok rada. :frog::green_heart:

lahko noč, dnevnik. :sob::broken_heart: