Not Healed Scratches in My Life - blog o mojih izkušnjah z boleznijo zavito v mrak 1. del
9
Hellow<3
Torej velika večina vas je izglasovala naj napišem blog o tem kako sem svojo prijateljico rešila pred samomorom in ji pomagala skozi depresijo.
Ampak, preden začnem je tu reklama za izjemno pilovko tedna: Liv
Njen profil:https://www.pil.si/pilovci/liv/profil
Lepo prosim, da si pogledate njen blog : *b*Pilov blog, duševno zdravje*b*, ker je zakon. Iz njega se marsikaj naučiš, in njen blog mi je dal pogum, da z vami delim "svojo" izkušnjo z depresijo. Zgodba je 100% resmična le imena in kraji so spremenjeni zaradi varstva osebnih podatkov.
Aja ta blog bo vseboval le zgodbo in nasvete kaj narediti če je vaša bff v depresiji. Vse pravice pridržane.
Torej... Vse se je začelo v vrtcu. Bila sem novinka in nikoli nisem bila družabna oseba. Zelo težko sem si našla prijatelje. Ampak, se je vse nekega dne spremenilo. Sama sem se igrala v peskovniku in do mene je veselo priskakljala nasmejana blond punca. (iz neznanega razloga so vse moje bff blond heh) Nisem je takoj opazila, in ko sem ustala sem se ponesreči zaletela vanjo. Obe sva se skrati prijeli za čelo in se začeli smejati. Po tem dogodku sva se pogovarjali še cel dan. Končno sem zbrala pogum in jo vprašala kako ji je ime. Povedala je, da ji je ime Katarina (lažno ime). In od tistega dne sva postali nerazdružljivi. Ves čas sva se hecali, se zabavali, se igrali in zelo radi sva skupaj risali.
Nato je napočila prva pomembna prelomnica v najnem življenju: PrVi RaZrEd, ali kakor mu jaz pravim Začerek velikanskega mučenja.
In takrat sem že začela opažati prve spremembe. Katarina je bila bolj žalostna, nasilna in izgledala je zelo nenaspano. In seveda se je v prvem razredu začelo tudi masivno zafrkavanje mene in nje v šoli, in na moje veliko začudenje je Katarina že znala uporabljati besede : Je*i se, piz*a, kur*c, bejži v piz*o materino...
In tudi velikokrat se je pretepla, in dosti krat sem jo zalotila kako joka v WC- ju. (to ni bila še tista prava depresija) Seveda me je tudi če sem bila stara le 6 let, zelo skrbelo zanjo, in končno sem uspela izustiti vsoden stavek:"Katarina, zakaj si tako žalostna in zakaj si se spremenila?"
Ni bilo odgovora. Le žalostno se je zastrmela vame in kar naenkrat je planila v jok. Ko sem ji prišla bliže, je skočila v moj objem. Tako obnašanje se je vedno znova in znova ponavljalo do četrtega razreda. Jaz pa sem popolnoma pozabila na svoja čustva in se redno ukvarjala z njenimi, kar je tudi mene vodilo v težave.
Ok, to je vse za danes.
Nasvet: če opazite, da je z vašim bff kaj narobe, direktno vprašajte, in pokažite, da vam je mar. Ampak vseeno ne pozabite na svoja čustva. Res je da morate v primeru depresije pri bff dati prednost njihovim ampak nikoli ne popolnoma pozabit na svoje.
Upam, da vam je bilo všeč.
Lysm,
Bego
Torej velika večina vas je izglasovala naj napišem blog o tem kako sem svojo prijateljico rešila pred samomorom in ji pomagala skozi depresijo.
Ampak, preden začnem je tu reklama za izjemno pilovko tedna: Liv
Njen profil:https://www.pil.si/pilovci/liv/profil
Lepo prosim, da si pogledate njen blog : *b*Pilov blog, duševno zdravje*b*, ker je zakon. Iz njega se marsikaj naučiš, in njen blog mi je dal pogum, da z vami delim "svojo" izkušnjo z depresijo. Zgodba je 100% resmična le imena in kraji so spremenjeni zaradi varstva osebnih podatkov.
Aja ta blog bo vseboval le zgodbo in nasvete kaj narediti če je vaša bff v depresiji. Vse pravice pridržane.
Torej... Vse se je začelo v vrtcu. Bila sem novinka in nikoli nisem bila družabna oseba. Zelo težko sem si našla prijatelje. Ampak, se je vse nekega dne spremenilo. Sama sem se igrala v peskovniku in do mene je veselo priskakljala nasmejana blond punca. (iz neznanega razloga so vse moje bff blond heh) Nisem je takoj opazila, in ko sem ustala sem se ponesreči zaletela vanjo. Obe sva se skrati prijeli za čelo in se začeli smejati. Po tem dogodku sva se pogovarjali še cel dan. Končno sem zbrala pogum in jo vprašala kako ji je ime. Povedala je, da ji je ime Katarina (lažno ime). In od tistega dne sva postali nerazdružljivi. Ves čas sva se hecali, se zabavali, se igrali in zelo radi sva skupaj risali.
Nato je napočila prva pomembna prelomnica v najnem življenju: PrVi RaZrEd, ali kakor mu jaz pravim Začerek velikanskega mučenja.
In takrat sem že začela opažati prve spremembe. Katarina je bila bolj žalostna, nasilna in izgledala je zelo nenaspano. In seveda se je v prvem razredu začelo tudi masivno zafrkavanje mene in nje v šoli, in na moje veliko začudenje je Katarina že znala uporabljati besede : Je*i se, piz*a, kur*c, bejži v piz*o materino...
In tudi velikokrat se je pretepla, in dosti krat sem jo zalotila kako joka v WC- ju. (to ni bila še tista prava depresija) Seveda me je tudi če sem bila stara le 6 let, zelo skrbelo zanjo, in končno sem uspela izustiti vsoden stavek:"Katarina, zakaj si tako žalostna in zakaj si se spremenila?"
Ni bilo odgovora. Le žalostno se je zastrmela vame in kar naenkrat je planila v jok. Ko sem ji prišla bliže, je skočila v moj objem. Tako obnašanje se je vedno znova in znova ponavljalo do četrtega razreda. Jaz pa sem popolnoma pozabila na svoja čustva in se redno ukvarjala z njenimi, kar je tudi mene vodilo v težave.
Ok, to je vse za danes.
Nasvet: če opazite, da je z vašim bff kaj narobe, direktno vprašajte, in pokažite, da vam je mar. Ampak vseeno ne pozabite na svoja čustva. Res je da morate v primeru depresije pri bff dati prednost njihovim ampak nikoli ne popolnoma pozabit na svoje.
Upam, da vam je bilo všeč.
Lysm,
Bego
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
vse pohvalee za npisan blogg
in res si super če si ji že v 1. razredu pomagala in si vedela da je nkaj narobe
bravooo
in res si super če si ji že v 1. razredu pomagala in si vedela da je nkaj narobe
bravooo
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejla, kot prvo res hvala za vse pohvale<3
Res mi veliko pomeni, da se kdo kaj nauči iz mojih objav:)
No, kot drugo, pa res upam, da je s tvojo prijateljico vse vredu zdaj. Bom čakala na naslednji del, da vidim, kaj se je potem zgodilo. (Tbh najprej sploh nisem ugotovila, da je tole le prvi del, pa sem bila čisto zmedena, da se kar tako konča XD)
Uglavnem hvala še enkrat, pa super se mi zdi, da ozaveščaš druge o takih temah:)
~Liv
Res mi veliko pomeni, da se kdo kaj nauči iz mojih objav:)
No, kot drugo, pa res upam, da je s tvojo prijateljico vse vredu zdaj. Bom čakala na naslednji del, da vidim, kaj se je potem zgodilo. (Tbh najprej sploh nisem ugotovila, da je tole le prvi del, pa sem bila čisto zmedena, da se kar tako konča XD)
Uglavnem hvala še enkrat, pa super se mi zdi, da ozaveščaš druge o takih temah:)
~Liv
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimiv blog, zanimiva izbira imena btw (če štekaš, kaj mislim:smirk:) nehala bom težit. Drgace ma pa zanima kaj se bo ugodilo :)
Caro
Caro
0
Caro (nisem registriran😺)
Caro
*zgodilo
Hahahahahaha jaaa ta punca je imela zlo podobno ime in zto sn dala tega kr bi se zmedla če bi pisala X al pa kej takega. Sej ne težiš. Awww hvala.
Ly
Ly
Moj odgovor:
Nesreča
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Starši
Zdravo! Jaz imam probleme z družino. Če mogoče veste, kako se to lahko spremeni, mi prosim napišite, saj sem že res obupana.
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
1. Starši me silijo v stvari, ki jih ne želim delat. Zato že nekaj časa razmišljam o pobegu od doma, saj dojemam, da nikoli ne bom imela besede kaj odločiti sama. Kaj mislite?
2. Vse kar je narobe, mislijo, da je moja krivda, zato pogosto dobivam kazni, kot so npr. pripor v sobi, brez telefona ali računalnika za mesec itd. Kako naj dokažem, da nisem kriva?
3. V šoli sem odličnjakinja in zato dobivam same petice. Ampak so starši bolj ponosni na mojega brata, ki ima sicer slabše ocene. Za nagrado ga peljejo v restavracijo, zame se pa ne zmenijo. Kaj naj naredim, da pridobim njihovo pozornost?
Upam, da boste lahko pomagali, saj sem sama že čisto izgubljena. :disappointed:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(131)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof