hejlaa:yum::yum::feet::feet:🦮🦮

danes bom opisalaa AMERIŠKEGA KOKER ŠPANJELA

:one: Značilnosti
Plašč
srednje dolga, gosta, dolga
Barva
Bela, črna, rjava, rjava, siva, rdeča, rjava

:two: ZGODOVINA
Beseda spanyell je mislil, da datum iz poznega 12. stoletja, ko so ga uporabljali za poimenovanje vrsto psa, uvoženega v Anglijo iz Španije, z razponom del besede, ki se nanaša na državo izvora. Zapisi iz sredine 14. stoletja kažejo, da je že obstajala selektivna vzreja, pri čemer je bila pasma ločena v dve različni vrsti, imenovani vodni španjeli in kopenski španjeli. ] Do leta 1801 se je manjša sorta kopenskega španjela imenovala koker ali koker španjel, tako imenovan zaradi njegove uporabe pri splakovanju lesa .

Po zgodovinskih zapisih je bil prvi španjel v Severno Ameriko pripeljan na krov Mayflower, ki je izplul iz Plymoutha v Angliji in pristal v Novi Angliji leta 1620. Prvi koker španjel, zabeležen v Ameriki, je bil jetrni in beli pes z imenom Kapitan, ki je bil leta 1878 registriran pri ameriškem kinološkem klubu . Leta 1881 je bil ustanovljen klub ameriškega koker španjela; pozneje bo postal American Spaniel Club (ASC) in je zdaj znan kot najstarejši pasji klub za pse v ZDA. Naloga kluba je bila sprva ustvariti standard za ločevanje koker španjela v Ameriki od drugih vrst kopenskih španjelov, kar bi trajalo več kot 20 let in bi bilo končano šele leta 1905.

Psa, za katerega se šteje, da je oče ameriškega koker španjela, si je omislil pes, ki velja za očeta angleškega koker španjela. Ch. Obo je bil vzrejen za Ch. Chloe II, ki so jo med nosečnostjo poslali v Ameriko. Ko je prišla v ZDA, je skotila psa, ki je postal Ch. Obo II . Od sodobne pasme se je močno razlikoval, saj je bil visok le 25 cm in z dolgim ​​telesom, vendar je veljal za izvrstnega psa tiste dobe in je postal priljubljen oče .

Proti koncu 19. stoletja je pasma postala priljubljena v Ameriki in Kanadi zaradi dvojne uporabe kot družinskega hišnega ljubljenčka in delovnega psa . [V začetku 20. stoletja so rejci na obeh straneh Atlantika ustvarili različne pasme za koker španjele in pasma se je postopoma razlikovala, pri čemer sta se do dvajsetih let 20. stoletja opazno razlikovala. Ameriški kokerji so že imeli manjši gobec, njihovi plašči so bili mehkejši, psi pa na splošno lažji in manjši. Razlike so bile tako očitne, da so rejci leta 1935 ustanovili angleški klub koker španjelov in omejili vzrejo med obema vrstama španjelov. Dve vrsti koker španjela v Ameriki sta bili skupaj prikazani kot ena pasma, angleški tip pa je bila sorta glavne pasme, vse do leta 1946, ko je Ameriški kinološki klub angleškega koker španjela priznal kot ločeno pasmo.

Vrnitev v Veliko Britanijo Uredi

Črni ameriški koker španjel v oddaji.
Sprva je bilo v Združenem kraljestvu nekaj ameriških kokerjev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja spremljali osebje v ameriške baze. Poleg tega se jih je več vrnilo domov z osebjem veleposlaništva in poslovneži.

Prvi britanski kinološki klub, ki je registriral ameriškega koker španjela, je bil Aramingo Argonaught, rojen 17. januarja 1956, ki ga je vzgojil Herbert L. Steinberg. Dva sodnika sta potrdila, da je bil pes ameriški koker in ne angleški koker, preden je Kinološka zveza dovolila psa za razstavo. V šestdesetih letih so bili prikazani kot redka pasma, kar pomeni, da niso imeli lastnega razstavnega razreda in so jih lahko prikazovali le v sortah. Sem je bil vključen Aramingo Argonaught, ki je bil prvi ameriški koker španjel, ki je bil leta 1960 prikazan na Cruftsu v razredu z naslovom "Vse sorte, ki niso razvrščene na tej razstavi". Leta 1968 se je KC strinjal, da je pasma prikazana v kategoriji "Vse sorte gundograzen Cockerja "in izjavil, da ameriški koker ni vrsta" španjela (kokerja) ". Med leti 1966 in 1968 je bilo registriranih približno 100 registracij.

Leta 1970 je pasma dobila ločen register v dodatku k pasji kinološki zvezi, saj je bila prej vključena v "Vsaka druga sorta". Registracijske številke so se po popolnem priznanju do leta 1970 povečale na 309.

:three: VIDEZ
Ameriški koker španjel je najmanjši pes, ki ga je Ameriški kinološki klub priznal kot športnega psa, ki je bil v grebenu v povprečju visok med 34 in 39 cm . To je pes običajnih razsežnosti, s srednje dolgim ​​svilnatim dlakom na telesu in ušesih, ki visi na nogah in trebuhu (znano kot perje). Glava ima obrnjen nos in ušesa visijo. Standard pasme navaja, da je velikost več kot 39 cm za samce in 14,5 cm za ženske diskvalifikacija na razstavah o konformacijah . [20]Ameriški koker španjeli tehtajo v povprečju od 11 do 14 kg približno 24 do 30 kilogramov, samice pasme pa običajno tehtajo nekoliko manj kot samci.

Zaradi glave ameriškega koker španjela je pasma takoj prepoznavna z zaobljeno kupolo lobanje, dobro izraženim stopom in kvadratno oblikovano ustnico. Ušesa so dolga, nizko postavljena, z dolgim ​​svilnatim krznom, oči pa temne, velike in zaobljene. Nos je lahko črn ali rjav, odvisno od barve pasme.

Dlaka pasme je v različnih odtenkih, barve so ločene v tri glavne skupine: črna / črna in rumenorjava, katera koli enobarvna barva, ki ni črna (ASCOB), in barvna. Črna sorta je bodisi vsa črna bodisi z rumenimi konicami na pasji glavi, nogah in repu v vzorcu, imenovanem črno-rumen. Skupina, znana kot ASCOB, vključuje vse druge enobarvne barve, od svetlo smetane do temno rdeče, čeprav je na perju v skladu s standardi dovoljeno nekaj svetlejših barv. Parti obarvan psi so bele z lisami druge barve kot črne ali rjave barve, in vključuje vse Roan obarvani psi. Poleg tega so plašči American Cockers lahko v vzorcu, znanem kot merle , ki ga Ameriški kinološki klub ne prizna.

Ameriški kokerji imajo okrogle oči, kupolasto lobanjo, krajši gobec in bolj jasno izražene obrvi kot angleški kokerji, katerih glava je bolj podobna seterjem. Pri barvah so barve roan pri ameriški sorti redkejše kot pri angleščini, vendar odtenek buff, ki je pogost pri ameriških, pri angleški pasmi sploh ni viden, čeprav obstajajo angleški koker španjeli, ki veljajo za senco rdeče. Angleška pasma je tudi nekoliko večja, saj je v višino med 37,5 in 39,5 cm.

:four: TEMPERAMENT
Ameriški standard pasme koker španjel, znan kot "Veseli koker", [25] opredeljuje idealnega psa pasme kot "enakega temperamenta brez nagovarjanja plahosti". Pasma uvršča 20. v Stanley Coren je inteligenca pse , ratinga, ki kaže dobro "Obdelava ali poslušnosti Intelligence", ali trainability. IQ testi, opravljeni na različnih pasmah v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, so pokazali, da se je ameriški koker najbolje izkazal pri preizkušanju sposobnosti zadrževanja in zapoznelega odziva na sprožilec, lastnost, ki je bila pasmi vzrejena. lov, da zmrzne, ko najde ptico, preden jo na ukaz izplakne. Vendar so se izkazali za najslabše preizkušene pasme pri manipulaciji s predmeti s svojimi tacami, na primer pri odkrivanju jedi s hrano ali vlečenju vrvice.

Z dobro stopnjo socializacije v zgodnjih letih se ameriški koker lahko razume z ljudmi, otroki, drugimi psi in drugimi hišnimi ljubljenčki. Zdi se, da ima ta pasma nenehno mahajoč rep in je raje v bližini ljudi; ni najbolj primeren samo za dvorišče. Kokerje lahko enostavno obremenite z glasnimi zvoki in grobim ravnanjem ali ravnanjem.

Člani pasme so bili prvotno uporabljeni kot lovski psi, vendar so postali bolj priljubljeni kot razstavni psi. Vzrejali so ga vedno bolj v skladu s pasmnim standardom , kar je imelo za posledico nekatere lastnosti, na primer dolgo dlako, zaradi katere ni več idealen delovni pes.



Nevem zakaj še pišem svoj blog ce ga nobeden ne bere
a naj pišem še blo napiste v kom. pa se katero pasmo naj naslednjič opišem čd bom blog še pisala.

lep dan še naprej pa adijo:dog2::dog2::dog2:‍🦺:dog2:‍🦺:feet:🦮