Pilov blogSREČNA? Da ali ne?
15
Hi,
naj te najprej opozorim, da ta blog ni depresiven tako, da lahko brez skrbi bereš naprej.:wink:
-------------------------------------------------------------------------- *roza*Izgubljeno otroško veselje*roza*
Na Pilu smo vsi v obdoblju mladostništva, v katerem se nam lahko pogosto/poredko dozdeva, da nismo tako srečni kot takrat, ko smo bili zelo majhni otroci. Nismo se obremenjevali s svojo postavo, vseeno nam je bilo koliko sladkarij smo pojedli (staršem ravno ne hehe:joy:), zabavali smo se s prijatelji, ki niso spletkarili in nas grdo opravljali. Če pa že, je bilo naslednji dan vse pozabljeno. Igrali smo se, skakali, plesali, peli... Kam je izginilo vse to?
*zelena*Prehod v najstništvo*zelena*
Zakaj se zdaj ne obremenjujemo s postavo in koliko sladkarij pojemo? Zakaj se vedno na smrt skregamo s sošolci, da se potem cel mesec grdo gledamo (to je v večini primerov)?
Včasih se nam lahko dozdeva, da smo precej nesrečni. Krivo je samo to, da postajamo
odrasli. Oblikuje se nam zdrav razum, ki ga prej nismo imeli. Internet je tudi malo kriv za našo "nesrečo", samo brez njega ne gre.:relieved: V tem obdobju lahko pogosto pademo v obdobje depresije, češ da nas nihče ne razume, vsi so postali nesramni, tečni... Ali pa smo si za depresijo krivi "sami": problemi z vrstniki v šoli/na internetu, motnje hranjenja, zasvojenje z elektronskomi cigaretami...
*modra* SREČA? DA ALI NE?*modra*
To, da smo v tem našem obdobju žalostni, brez veselja, brez igrivosti..., je popolnoma normalno. Žalostno bi bilo, če ne bi imeli teh občutkov, ker bi jih verjetno doživeli v odrasli dobi, kar je veliko težje. No, glavno vprašanje:
*b*Ali smo srečni?*b*
Odgovor je DA, odraščanje je proces v katerem postajamo odrasle osebe in se enostavno moramo soočiti z žalostjo, nesramnimi ljudmi, krivico nad nami... Potem nam bo v odraslem svetu lažje.
Tako, da uživajte v tem obdobju! Še vedno se lahko zabavamo, se igramo, plešemo! Mi smo srečni, čeprav ne dojamemo tega. Vem, da se to sliši čudno. Ampak je res.:kissing_closed_eyes:
No, to je bilo vse. Če ima kdo kakšne probleme, mi lahko napiše v nabiralnik, se podpiše in mu odpišem v njegov nabiralnik nazaj. Lahko se pa dobimo v klepetalnici.:blush:
Upam, da vam je bil blog v korist.:heart:
Pia:musical_keyboard:
naj te najprej opozorim, da ta blog ni depresiven tako, da lahko brez skrbi bereš naprej.:wink:
-------------------------------------------------------------------------- *roza*Izgubljeno otroško veselje*roza*
Na Pilu smo vsi v obdoblju mladostništva, v katerem se nam lahko pogosto/poredko dozdeva, da nismo tako srečni kot takrat, ko smo bili zelo majhni otroci. Nismo se obremenjevali s svojo postavo, vseeno nam je bilo koliko sladkarij smo pojedli (staršem ravno ne hehe:joy:), zabavali smo se s prijatelji, ki niso spletkarili in nas grdo opravljali. Če pa že, je bilo naslednji dan vse pozabljeno. Igrali smo se, skakali, plesali, peli... Kam je izginilo vse to?
*zelena*Prehod v najstništvo*zelena*
Zakaj se zdaj ne obremenjujemo s postavo in koliko sladkarij pojemo? Zakaj se vedno na smrt skregamo s sošolci, da se potem cel mesec grdo gledamo (to je v večini primerov)?
Včasih se nam lahko dozdeva, da smo precej nesrečni. Krivo je samo to, da postajamo
odrasli. Oblikuje se nam zdrav razum, ki ga prej nismo imeli. Internet je tudi malo kriv za našo "nesrečo", samo brez njega ne gre.:relieved: V tem obdobju lahko pogosto pademo v obdobje depresije, češ da nas nihče ne razume, vsi so postali nesramni, tečni... Ali pa smo si za depresijo krivi "sami": problemi z vrstniki v šoli/na internetu, motnje hranjenja, zasvojenje z elektronskomi cigaretami...
*modra* SREČA? DA ALI NE?*modra*
To, da smo v tem našem obdobju žalostni, brez veselja, brez igrivosti..., je popolnoma normalno. Žalostno bi bilo, če ne bi imeli teh občutkov, ker bi jih verjetno doživeli v odrasli dobi, kar je veliko težje. No, glavno vprašanje:
*b*Ali smo srečni?*b*
Odgovor je DA, odraščanje je proces v katerem postajamo odrasle osebe in se enostavno moramo soočiti z žalostjo, nesramnimi ljudmi, krivico nad nami... Potem nam bo v odraslem svetu lažje.
Tako, da uživajte v tem obdobju! Še vedno se lahko zabavamo, se igramo, plešemo! Mi smo srečni, čeprav ne dojamemo tega. Vem, da se to sliši čudno. Ampak je res.:kissing_closed_eyes:
No, to je bilo vse. Če ima kdo kakšne probleme, mi lahko napiše v nabiralnik, se podpiše in mu odpišem v njegov nabiralnik nazaj. Lahko se pa dobimo v klepetalnici.:blush:
Upam, da vam je bil blog v korist.:heart:
Pia:musical_keyboard:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lovam blog :heart::heart::heart::heart::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Reeeeees je dober :thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
Reeeeees je dober :thumbsup::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
0
Twiggy (ne da se mi prjavit)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wawww the best blog<33 Res z veseljem sem ga prebrala<33
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
supr blog🥰
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tako lepo naprisanooooo:purple_heart::purple_heart:
0
Elly 7
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(17)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(11)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
.png "Druščina 1"){kind=small}
Zadnji odgovori
Moj google je tudi takšen
Res ful cuteeeeee:heart_eyes::hearts:🥳
