Najprej vam bom predstavila pogled na naše življenje kot ga dojemamo nekateri.
A ste kdaj pomislili, da se ljudje rodimo proti naši volji, živimo proti naši volji, hodimo v šolo proti naši volji, delamo prosti naši volji za povrh pa nam še nekdo ves čas ukazuje, to ni vredu ono ni vredu.
Ampak mi še vseeno delamo po volji drugih, če naredimo kaj po svoje so pa frke.
Ko končamo nek projekt, smo itak ponosni nase, veseli, da nam je uspelo ampak zasluge niso nikoli pripisane nam, mogoče samo zaradi finančnega položaja ali pa vere, rase, konec koncev tudi samo zato, ker smo ženske.
Ko se rodimo bodo zdravniki rekli: "Glejte, pomagal sem pri rojstvu."
Ko dobimo pet, bodo učitelji rekli: "Dobro smo jih naučili."
Ko dobimo službo bodo starši rekli: "Dobro sva ji svetovala."
Ko odkrijemo nekaj novega bo naš nadrejeni rekel: "Dobra navodila sem ji dal."
Ko umremo na stara leta bodo naši domači rekli: "To je pa gotovo zaradi naše dobre oskrbe."
Naša dejanja nikoli niso naša ljudje. In to je narobe, vendar ne moremo pomagati zato nehajte delati po pravilih.
*b* Pejte ven, derte se na ves glas, oblečte se kako hočte, pojte po ulicah, plešte po mizah, kopite se v pižami. *b*
Tisti, ki mislijo da so pomebnješi bodo sprva nasprotovali, ampak guess what vsi smo ljudje, vsi smo svobodni in vsi imamo enake pravice, zato dajte ostalim vedeti, da lahko naredite, kar želite.
Okej? JA!