Hello!
Začnimo.
Ljudje smo hecna bitja. Želimo si pozornosti, več denarja, več prijateljev, več ... vsega! Potem niti ni tako čudno, da se zdaj, ko lahko vsakdo objavi karkoli, utapljamo v poplavi informacij in novic.:weary:

Zakaj je toliko lažnih in nepreverjenih informacij na spletu? Tudi to bomo preverili. Gremo, skok na glavo v svet laži in neresnic! :point_right:
Včasih je težko vedeti, kaj je res in kaj je laž, kaj je prav in kaj ni.:thinking:
Svet okoli nas je poln informacij, ki se lahko med sabo močno razlikujejo.
:family_mwgb: 🧑‍:school:Te dobimo od prijateljev, staršev, lahko vidimo na televiziji, preberemo v časopisu, slišimo v šoli ...
:red_circle: Toda nekatere od teh informacij, ki pridejo do nas, so lahko tudi neresnične ali lažne.

Ker je na spletu toliko informacij, hitro naletimo na napačne podatke, ki nas lahko zavedejo.
:bulb: Zato je pomembno, da veš, katerim informacijam lahko zaupaš. Le na ta način lahko sprejemaš prave odločitve in se počutiš varno v svojem svetu in okolju, v katerem živiš.

Lažnim informacijam rečemo tudi dezinformacije, v angleščini fake news.

Lažne informacije niso nič novega. Že dolgo pred internetom so ljudje uporabljali iznajdljivost in laži, da so spremenili potek dogodkov.

:racehorse: Trojanski konj
Zgodba izvira iz grške mitologije, zlasti iz opisov v Homerjevi Iliadi. Gre za zvijačo, ki so jo uporabili Grki, da so premagali mesto Troja po desetletnem obleganju. Grki so Trojancem podarili lesenega konja v znak premirja. Toda v njegovem votlem trupu je bila skrita četa vojakov, ki so ponoči splezali iz konja in odprli vrata svoji vojski. To je privedlo do poraza Troje. Uporabili so zvijačo in laž kot del vojaške taktike.

:waxing_crescent_moon: Življenje na Luni
V ne tako davni preteklosti, leta 1835, je časopis New York Sun objavil serijo člankov o odkritju življenja na Luni. Zgodbe so bile zelo prepričljive in ljudje so jim verjeli, prodaja časopisa je močno narasla. To je lep primer zlagane, a zanimive zgodbe, ki pritegne pozornost in vpliva na ljudi.

🛸 Vojna svetov
Dobrih 100 let pozneje, leta 1938, je ameriški režiser, igralec, pisatelj in producent Orson Welles v radijski oddaji predstavil Vojno svetov, zgodbo o invaziji Marsovcev na Zemljo. Oddaja je bila tako realistična, da so mnogi poslušalci mislili, da gre za resnični napad, kar je povzročilo paniko. Dogodek je odličen prikaz, kako močan je lahko vpliv medijev na ljudi in kako pomembno je, da razumemo, da ni vse, kar slišimo ali vidimo, resnično.

:mag_right: Takšno vrsto pisanja, ki pretirava ali prireja novice, da bi v nas vzbudilo močna čustva, kot sta jeza in strah, imenujemo senzacionalizem. Cilj je seveda večja prodaja, ne pa naša obveščenost.

:bulb:Lažne informacije in zvijače so že od nekdaj del človeške zgodovine. Spodbujajo nas, da smo vedno pozorni in kritični do informacij, ki jih prejemamo, ne glede na to, od kod prihajajo.

Zgodnji primeri lažnih novic na spletu segajo v 90. leta prejšnjega stoletja, ko so se začeli pojavljati prvi spletni forumi in klepetalnice.

Prava eksplozija lažnih novic se je zgodila po letu 2000 z vzponom socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in YouTube. Ta omrežja omogočajo, da se informacije – resnične ali lažne – širijo hitreje in dobivajo širšo publiko kot kdajkoli prej.

Lažne novice se širijo bliskovito hitro, še posebej na spletu, kjer lahko vsak objavi karkoli. To je drugače kot v resnih časopisih, kjer imajo zaposlene izkušene ljudi, ki preverijo informacije, preden jih objavijo. Ker pa je na spletu toliko vsega (video, novice, meme), je težko vse preveriti.

:point_right: Medtem ko so lažne informacije kot pojav stare toliko kot samo sporazumevanje, je digitalna doba z internetom in družbenimi mediji dramatično povečala njihov doseg in vpliv.
Nekatera so postala kar rek, recimo o zlatih ribicah, ki naj bi imele zelo slab spomin. V resnici si te ribice zapomnijo veliko več, kot mislimo, predvsem v zvezi z njihovo hrano.:grin:

Tukaj je še nekaj drugih razširjenih neresnic – popularnih mitov današnjega časa. Da ne bo pomote – nič od tega seveda ne drži!
🧠 Ljudje uporabljamo samo 10 % možganov. (Znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem možganov, pravijo, da jih uporabljamo kar v celoti.)
:nauseated_face: Če poješ žvečilni gumi, bo ta ostal v trebuhu 7 let. (Ne, ne bo se zalepil, telo ga bo v dnevu ali dveh izločilo tako kot vse drugo.)
🧱 Veliki kitajski zid lahko s prostim očesom vidimo iz vesolja. (Ne, s prostim očesom se res ne vidi.)
🦠 5-sekundno pravilo: če pade hrana na tla, imaš 5 sekund časa, da jo pobereš in poješ, ne da bi se nanjo prijele bakterije s tal. (Bakterije se lahko primejo hrane takoj, ko se je ta dotaknila tal.)
:eyes:Laži na spletu hitro rastejo, s tem pa tudi izziv, kako ločiti resnico od neresnice.

:see_no_evil: Uporabniki na TikToku vsak dan objavijo milijone videov in na Snapchatu ustvarijo milijarde »snepov«. NA DAN!

:flushed: Vse te informacije lahko krožijo brez preverjanja.Pogosto so zasnovane tako, da pritegnejo našo pozornost z zavajajočimi naslovi, znanimi kot »clickbait« (klik vaba).To so naslovi, ki so namenoma zavajajoči in prenapeti ter z izzivalnim sporočilom pritegnejo našo pozornost in nas spodbudijo, da na njih kliknemo.

:lying_face: Primer »clickbaita« bi bil: S tem priboljškom bo vaš pes postal genij!«No, le kdo si ne bi želel imeti psa genija? Mogoče lahko reši tudi tvojo matematično nalogo, zna napisati spis in narisati umetniško sliko?:upside_down:

:exclamation:Ker teh video posnetkov in informacij nihče ne preverja, se v njih lahko kdorkoli predstavlja kot strokovnjak in nam skuša prodati najbolj neverjetne zgodbe. In mnogi, ki delijo take zgodbe, niso pravi strokovnjaki kljub velikemu številu sledilcev.

Danes lahko z umetno inteligenco celo ustvarjamo videoposnetke, ki so videti povsem resnično. Z »deepfakes« ali globokimi ponaredki lahko nekomu »položimo v usta« besede, ki jih nikoli ni izrekel!

:musical_note: Ali pa naredimo, da naši priljubljeni filmski junaki zapojejo v en glas.

Na spletu ljudje delijo lažne novice iz različnih razlogov, od želje po širjenju svojih prepričanj do poskusov zaslužka z nenavadnimi zgodbami (recimo tista o vesoljcih).Nekateri res verjamejo v svoje »resnice« in jih želijo deliti z drugimi, drugi pa širijo neresnice zgolj za zabavo (recimo neverjetno zgodbo, da so vsi ptiči pravzaprav roboti).

❧ Vsak med nami raste s svojimi bližnjimi, družino, prijatelji. Vsi tudi oblikujejo naše mnenje. Če vsi okrog tebe verjamejo v nekaj, lahko tudi ti hitro sprejmeš to kot resnico.

Kultura, okolje
:small_blue_diamond: Med odraščanjem na naše mnenje najbolj vplivajo starši in učitelji, ki nas učijo na podlagi svojih izkušenj, znanja in pogleda na svet, kar oblikuje naša lastna prepričanja. Na naše mnenje in poglede pa lahko vplivajo tudi prijatelji in sošolci.
:small_blue_diamond: Informacije sprejemamo, razumemo in presojamo ob upoštevanju vsega tega, kar smo se naučili ali nam je znano. Naša kultura (vzgoja in znanje) vpliva na to, kaj mislimo. Ko ljudje v našem okolju govorijo ali delijo določena prepričanja, smo tudi sami pogosteje nagnjeni k temu, da te informacije sprejemamo za resnične.

❧ Poleg tega ima vsak od nas tudi svoje »ljubljenčke« – stvari, v katere želimo verjeti, pa naj bodo resnične ali ne. Zato lahko tudi namenoma spregledamo resnico, če se ne sklada z našimi željami.

Mediji, komunikacija
:small_blue_diamond: Tudi mediji in druge oblike komunikacije lahko ustvarjajo lažne predstave o svetu. Če nekaj slišiš večkrat, lahko začneš verjeti, da je res.
:small_blue_diamond: Dezinformacije ti lahko kratkoročno dajo občutek, da imaš prav in da je resnica preprosta, dolgoročno pa ti škodijo.
🧮 Na primer, če slišiš trditev, da je matematika nepomemben predmet, in se s tem strinjaš, si zaradi te novice morda vzameš prosto popoldne, brez domače naloge, vendar pa ti ta novica lahko škodi, saj zaradi nje ne poglobiš ali utrdiš znanja, ki ga prejmeš v šoli.

:bulb: Čeprav je včasih lažje verjeti preprostim zgodbam, je bolje zate, če se vprašaš, ali je informacija, ki ti jo posredujejo, resnična. Tako lahko ohraniš odprto glavo in se res odločaš na podlagi resničnih dejstev.

Med brskanjem po spletu lahko naletiš na različne sumljive zgodbe o slavnih osebah, kot so Elvis Presley, Michael Jackson, Paul McCartney, David Bowie.

:small_blue_diamond:Pred skoraj 50 leti je Elvis Presley, kralj rokenrola, umrl. A nekateri pravijo, da ga še vedno srečujejo na najbolj nenavadnih krajih, v trgovinah, na cestah, v zakotnih mestecih ...
:small_blue_diamond:Podobne zgodbe krožijo tudi o Michaelu Jacksonu, ki naj bi svojo smrt zgolj zaigral. Nekatere teorije celo pravijo, da je posnel film, v katerem sodeluje ves svet. Nekateri potem o svojih »videnjih« poročajo medijem, objave, včasih tudi s slikami živih zvezdnikov, delijo na družbenih omrežjih in iščejo dokaze. Ali sta res še živa? Gre za resnico ali lažne novice?

:small_blue_diamond:Drugačna je zgodba o sicer še živem Paulu McCartneyju iz skupine The Beatles, ki naj bi umrl leta 1966, potem pa naj bi ga drugi člani skupine The Beatles skrivaj nadomeščali z nekom, ki je bil zelo podoben »mrtvemu« Paulu. Paul McCartney je živ in zdrav in je to teorijo večkrat javno zanikal, kljub temu pa se govorice še vedno pojavljajo na spletu.

:small_blue_diamond::alien: Ena izmed bolj zabavnih teorij zarote trdi, da je bil glasbenik David Bowie v resnici vesoljec. Teorijo je navdihovalo kar Bowiejevo ustvarjanje, saj je bil avtor različnih pesmi, povezanih z vesoljem, Bowie tudi nastopa kot izmišljeni rock zvezdnik iz vesolja Ziggy Stardust.

Ko nasedemo lažnim novicam, lahko to resno vpliva na nas in družbo. Spomni se igre telefonček, v kateri se povedano med ljudmi spreminja, ko potuje od ene osebe do druge.:point_right: Enako se lahko zgodi z informacijami. Med širjenjem informacij se lahko oblikuje napačna predstava o določeni stvari, izgubi se pomen in na koncu lahko prejme zadnji popolnoma drugačno informacijo od tiste na začetku.

🧩 Družbena omrežja imajo pomembno vlogo pri širjenju informacij. Po eni strani so odličen način za povezovanje s prijatelji in družino, po drugi pa je zelo preprosto razširjati lažne informacije.🫣 Filtri in programi v ozadju zbirajo informacije o naši dejavnosti na spletu, zato na družbenih omrežjih vidimo samo določene vsebine. To lahko okrepi naša stališča in omeji raznolikost informacij, ki jih prejemamo in opazimo.

:bulb: Mimogrede, programi ne zbirajo samo informacij o naši dejavnosti na spletu, pač pa tudi o tem, kje pravzaprav smo.

:warning: Ko govorimo o lažnih informacijah in njihovem vplivu na nas, je pomembno, da razumemo, kako delimo svoje osebne podatke na spletu. To lahko ima kar nekaj neželenih posledic, od kraje naših podatkov do ogrožanja naše varnosti. Zato moramo paziti, ko gre za zaupanje: ne nasedajmo lažnim novicam in se zaščitimo pred izrabo naših podatkov na spletu.

Letos obeležujemo dan varne rabe interneta 6. februarja. Na safe.si, točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, so pripravili veliko aktivnosti, ki se bodo odvijale v februarju, mesecu varne rabe interneta.

:dizzy_face: Letos je poudarek na spletnem nasilju.
Lažne novice, varno obnašanje na spletu in spletno nasilje so tesno prepleteni izzivi.
:point_right: Lažne novice lahko hitro povzročijo spletno nasilje, saj s tem, ko širimo nepreverjene ali žaljive informacije, širimo napačne zgodbe o ljudeh, kar lahko vodi v nadlegovanje.

Varno obnašanje na spletu, kar pomeni tudi prepoznavanje žaljivih objav in preverjanje informacij, lahko pripomore k varnejšemu spletu in vzpostavitvi spoštljivega digitalnega okolja.

Splet je kot velika knjižnica, polna informacij. Le da je v tej knjižnici lahko avtor vsebin vsak, ki ima 5 minut časa (sošolec, učiteljica Simona, sosed Uroš, babica Joža, 3-letna Julija, če bi že znala pisati!). Zato tudi lažnih novic in zavajajočih objav in polresnic kar mrgoli.

Pomembno je, da znaš preveriti, ali so informacije, ki jih najdeš, zanesljive. In tudi, da se naučiš, kako razlikovati med resničnimi in lažnimi informacijami.

Kako preveriš vir?
:heavy_check_mark: Zanesljivi viri so tisti, ki so znani kot prepoznavni mediji, uradne spletne strani ali knjižnice.
:heavy_multiplication_x: Če pa je nekaj na neki spletni strani, ki je ne poznaš in nima jasnega vira ali avtorja novice/informacije, je bolje biti previden.
:heavy_check_mark: Preveri še, ali je bila novica deljena tudi v drugih medijih ter koliko je dodanih natančnih podrobnosti. Veliko informacij lahko razbereš tudi s priloženih fotografij ali slik.
:heavy_multiplication_x: So fotografije resnične? Te kaj zmoti na fotografiji?

:bulb: Časoris je spletni časopis za otroke, ki objavlja novice, ki jim lahko zaupaš, pa tudi zabavne vsebine in marsikaj uporabnega za šolo.
Upam da vam ni predolgo, nekaj vam pa lahko priznam to sem kopirala iz učnih poti za veselo šolo. Želim samo da to veste tudi tisti, ki ne hodite na veselo šolo:blush:.
Lp, Izi bizi:heart: