V času, ko v Ukrajini divja vojna in Rusija in Amerika posedujeta dovolj atomskih bomb, da nas vse pošljeta v krtovo deželo z Zemljo vred.Podobna grožnja čeprav z drugačnimi okoliščinami se je dogajala v hladni vojni le, da je Rusijo zamenjala Svojetska zveza. O tem se boste, če se še niste vsekakor učili v šoli. (Hitro pojasnilo hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.) Napeto stanje in večkrat smo bili samo za mišjo dlako rešeni jedrskega spopada.
Mogoče se moramo za to, da smo zdaj tu zahvaliti enemu samemu človeku: Vasily Arkhipov. Vasily je bil izvršilni uradnik (executive officer) in načelnik štaba flote na Svojetski podmornici B-59. To je bila ena izmed štirih Svojetskih foxtrot podmornic, ki se je nahajal v mednarodnih vodah okoli Kube. Kljub temu pa je ameriška vojska začela spuščati depth charge (ne vem kako bi prevedla, dobesedni prevod je globinsko polnjenje, slabo ime za bombo) to so v bistvu eksplozivi in njihov namen je bil, da bi vse te podmornice prisiljene zapluti na površje. Ker, če ne bi jih lahko razneslo, tega pa noben noče. No zaradi tega se je morala naša podmornica potopiti globje, da bi se izognila ameriškemu zasledovanju. Že prej je izgubila kontakt z Moskvo in je lahko dosegla le signale civilnih radijev v ZDA. Ampak zdaj je bila dobesedno odrezana od sveta. Ljudje na krovu sploh niso vedeli, če se je vojna že začela in, če že poteka (mimogrede ni potekala, bili pa smo blizu v tem trenutku na tisti podmornici še preveč blizu). Kapitan Valentin Grigorievitch Savitsky je menil, da se je vojna že začela in naeraval izstreliti jedrski torpedo. Tukaj bi se lahko vse nesrečno končalo kajti kapitan bi potreboval samo še privolitev za izstrelitev od političnega uradnika Ivan Semonovich Maslennikov, ki se je strinjal ampak Vasily je bil kot sem že omenila načelnik štaba flote ne samo na tej podmornici ampak tudi na podmornicah B-4, B-36 in B-130 in bil je drugi poveljujoči za kapitanom (pa še spoštovanje iz nekega incidenta imenovanega K-19, ki se je zgodil nekaj časa pred tem ampak tole so že podrobnosti) in zato je mogel še sam podati privolitev. Vendar se je odločil, da je ne bo in tako smo bili rešeni gotovega jedrskega spopada, ki bi nas najverjetneje izbrisal z obličja Zemlje.
Po tem je prepričal kapitana, da so zapluli na površje in kasneje vrnili v Svojetsko zvezo že zaradi samih okvar podmornice. Po tistem so se kapitani in zaposleni v podmornicah pogosto srečevali z negativnim odnosom svoji nadrejenih, žena Vasiliyja je dejala, da njen mož o tem ni maral govoriti in, da se mu je zdelo, da niso bili dovol spoštovani.
Leta 2002 je upokojeni poveljnik Vadim Pavlovich Orlov, ki je bil udeležen v dogodkih Kubanske krize povedal, da so bile podmornice obrožene z jedrskimi konicami (tega svet prej ni vedel) in dejal, da je bil Arkhipov razlog, da jih niso sprožili.
Robert McNamara minister za obrambo v ZDA v času kubanske krize dejal:,,Prišli smo zelo blizu jederske vojne, še bližje kot smo takrat vedeli'' (to je prevod original: We came very close" to nuclear war, "closer than we knew at the time). Svetovalec Kennedijeve (Kennedy je bil precednik ZDA v času kubanske krize, mimogrede umrl je v atentatu) administracije in zgodovinar je to misel nadaljeval: ,,To ni bil samo najbolj nevaren trenutek v hladni vojni, to je bil najbolj nevaren trenutek v čloeški zgodovini.'' (originalna misel brez prevoda: This was not only the most dangerous moment of the Cold War. It was the most dangerous moment in human history.)
Zdaj pa še povejmo kaj se je zgodilo z Vasily Arkhipov na koncu leta 1981 je napredoval v viceadmirala (sploh ne vem, če je to pravilni naziv v angleščini je vice admiral, če komu kaj pomaga si pod admiralom in nad zadnjim admiralom) in se okloli leta 1980 upokojil. Umrl je leta 1998 19 avgusta star 72 let.
Nagrado za svoje delo so postohumno podelili nagrado v letu 2017 njegovi družini. Nagrado Future of Life Award je dobil kot prvi od inštituta Future of Life.
Zdaj se lahko le zamislimo kaj bi se zgodilo in kako žalostna je bila zadeva (dva sta bila za torej sta bila v večini). Zamisliti pa se moramo tudi, ker se zgodovina spet ponavlja in kaj, če tokrat ne bo nobenega Vasily Arkhipov na dovolj pomembnem položaju, ki bi preprečil take odločilne in potencjalno smrtonosne odločitve?
Upam, da vam je bil blog všeč in lep pozdrav