Hej!
Spet sem se vrnila, a za kratek čas ...
Danes je *roza* mednarodni dan invalidov *roza*.
Pomemben je za vse, ki imamo določeno obliko invalidnosti. Opozarja družbo na naš obstoj in stremi k napredku. Meje se prevečkrat zarišejo s stopnicami, predsodki, diskriminacijo, pomanjkanjem denarja, ...
Ljudje, ko me vidijo pogosto ne vejo kaj reči. Ob pogledu name vidijo mojo invalidnost, ne pa mene. Nikoli nisem bila na drugi strani, a tudi sama najbrž ne bi vedela kaj reči. Problem se mi zdi, da si ustvarijo neko sliko preden me spoznajo. Drugačnost zna biti zastrašujoča, vendar nas bogati.

*i*"Brez drugačnosti ni poetike sveta. Je zgolj enoličnost, je enakost in je
istost. Ali si je sploh mogoče predstavljati praznino sveta, v katerem živijo
podobni ali skoraj enaki ljudje?"*i* *1

Želim si, da v današnjem svetu ob pogledu nas različne ovirane ljudi začutili priložnost. Priložnost za grajenje novih vezi prijateljstva, širjenje obzorij, spoznavanje druge perspektive, ...

Invalidi smo bili, še vedno smo in v prihodnosti gotovo bomo pomembni členi naše družbe.

*i*Ko se pogledam v ogledalu ne vidim ubožice, ampak dekle ki si želi pisati zgodbe za ljudi. Voziček me ne definira. Želim si živeti, ker mi ni dovolj biti živa.*i*
++++++++++++++++++++++
*1- iz knjige Perspektive drugačnosti
Vitica