Vreden/vredna si!
16
Anonimnica
Hej!
Saj v bistvu niti nisem vedela, kam naj to napišem. Mogoče bo to sporočilce prestavljeno v smetišnico, pa vendar se mi zdi, da moram o tem spregovoriti tukaj.
~~~
Bila sem čisto običajno dekle. Veliko sem se smejala, imela sem prijatelje, svoje hobije... Kakor vsak najstnik.
Ne morem trditi, da se je to, kar je v meni zdaj, začelo med pandemijo. Pa tudi ne v letu ali dveh (saj nevem natančno) po koncute . Lahko bi rekla, da je bilo vse dokaj normalno, dokler ni prišlo novo šolsko leto (2022/2023).
September, oktober, november so bili kar pestri meseci. Te ''prijateljice'', za katere sem resnično upala, da so vredne tega nadimka, so me izdale. A ker sem bila tista ''ta pametna'' in uspešna v razredu, so se vračale nazaj in si me spet ovile okoli prsta. Kot da ni bilo vsega stresa dovolj.
Pridejo prazniki in januar. Umre mi ljubljena oseba. Na dnu sem bila. Jokala dni in noči. Z novim letom se je vse spremenilo.
Od tistega dne sem začela snemati sebe, medtem, ko sem jokala. Morda bi kdo ob tem pomislil, če sem zmešana. Nisem. Hotela sem videti, po kolikšnem času se bo stanje izboljšalo in bom lahko posnela tisti zmagovalen video: Zdaj sem močna!
Mislite da je prišel? Še vedno ga ni.
Od februarja pa do zdaj so me ljudje psihično uničevali.
Izdaje, nesramni vzdevki, nerazumevanje, osamljenost, žalost, problemi v družini, nesamozavest...
Ni bilo konca vseh koškov stekla, ki so se zarivali v moje srce.
Zaradi tega, ker sem dopustila, da me je vse to ubijalo, sem zdaj v depresiji. Grozni depresiji. Solze mi tečejo po licih kadarkoli sem sama. Srce je zlomljeno na koščke. Ves čas sem zaprta v sobi in spim. Nimam energije, obhajajo me zle misli. Skušam razložiti staršem, a me ne razumejo. Ne razumejo bolečine. Občutek imam, da sem sama na tem svetu. Da nisem vredna svojega telesa, sebe. Nemočna sem in strah me je.
~~~
Zato bi rada povedala vsem, ki so zdaj morda v podobni situaciji: Vedite, da niste sami. Na stotine ljudi se s tem bori. Vredni ste sebe. Ne obupajte. Ne vzamite si življenja, ker ste pomembni. Čeprav ste le ena sama kaplja v morju, konec koncev morje brez vseh majhnih kapelj ne bi obstajalo.
To vam govorim, ker meni tega ni nihče rekel. Ker želim, da imate vsaj malo upanja in zaupanja vase. Jaz verjamem v vas. Resnično niste sami!
Za vse, ki vas je mogoče ob branju tega zaskrbelo zame, naj vam povem, da bom v redu. Sčasoma se bom sestavila nazaj v prejšnjo podobo, čeprav bo morda to pustilo velike posledice na meni. A ne glede na vse, me boli. Zelo.
Imejte lepe počitnice in naužijte se lepih trenutkov.
Anonimnica
Saj v bistvu niti nisem vedela, kam naj to napišem. Mogoče bo to sporočilce prestavljeno v smetišnico, pa vendar se mi zdi, da moram o tem spregovoriti tukaj.
~~~
Bila sem čisto običajno dekle. Veliko sem se smejala, imela sem prijatelje, svoje hobije... Kakor vsak najstnik.
Ne morem trditi, da se je to, kar je v meni zdaj, začelo med pandemijo. Pa tudi ne v letu ali dveh (saj nevem natančno) po koncute . Lahko bi rekla, da je bilo vse dokaj normalno, dokler ni prišlo novo šolsko leto (2022/2023).
September, oktober, november so bili kar pestri meseci. Te ''prijateljice'', za katere sem resnično upala, da so vredne tega nadimka, so me izdale. A ker sem bila tista ''ta pametna'' in uspešna v razredu, so se vračale nazaj in si me spet ovile okoli prsta. Kot da ni bilo vsega stresa dovolj.
Pridejo prazniki in januar. Umre mi ljubljena oseba. Na dnu sem bila. Jokala dni in noči. Z novim letom se je vse spremenilo.
Od tistega dne sem začela snemati sebe, medtem, ko sem jokala. Morda bi kdo ob tem pomislil, če sem zmešana. Nisem. Hotela sem videti, po kolikšnem času se bo stanje izboljšalo in bom lahko posnela tisti zmagovalen video: Zdaj sem močna!
Mislite da je prišel? Še vedno ga ni.
Od februarja pa do zdaj so me ljudje psihično uničevali.
Izdaje, nesramni vzdevki, nerazumevanje, osamljenost, žalost, problemi v družini, nesamozavest...
Ni bilo konca vseh koškov stekla, ki so se zarivali v moje srce.
Zaradi tega, ker sem dopustila, da me je vse to ubijalo, sem zdaj v depresiji. Grozni depresiji. Solze mi tečejo po licih kadarkoli sem sama. Srce je zlomljeno na koščke. Ves čas sem zaprta v sobi in spim. Nimam energije, obhajajo me zle misli. Skušam razložiti staršem, a me ne razumejo. Ne razumejo bolečine. Občutek imam, da sem sama na tem svetu. Da nisem vredna svojega telesa, sebe. Nemočna sem in strah me je.
~~~
Zato bi rada povedala vsem, ki so zdaj morda v podobni situaciji: Vedite, da niste sami. Na stotine ljudi se s tem bori. Vredni ste sebe. Ne obupajte. Ne vzamite si življenja, ker ste pomembni. Čeprav ste le ena sama kaplja v morju, konec koncev morje brez vseh majhnih kapelj ne bi obstajalo.
To vam govorim, ker meni tega ni nihče rekel. Ker želim, da imate vsaj malo upanja in zaupanja vase. Jaz verjamem v vas. Resnično niste sami!
Za vse, ki vas je mogoče ob branju tega zaskrbelo zame, naj vam povem, da bom v redu. Sčasoma se bom sestavila nazaj v prejšnjo podobo, čeprav bo morda to pustilo velike posledice na meni. A ne glede na vse, me boli. Zelo.
Imejte lepe počitnice in naužijte se lepih trenutkov.
Anonimnica
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Imej lepe počitnice tudi ti! Upam da uživaš, in da se boš čimprej vrnila v prejšnje stanje. Ne obupat!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Draga Anonimnica.
Spoštujem in občudujem te, tebe in tale čudovit sestavek, ki stoji pred menoj.
Solze so mi stopile v oči ob tvojem čudovitem opisovanju občutkov.
Rada bi se ti zahvalila, da si to napisala in bila tako pogumna, da si še objavila med nas, PILovce in PILovke.
Verjamem in vem, da si super oseba, ki se bo - vem da se bo - izmazala iz dane situacije.
Podpiram te, tvoje razmišljanje si upodobila in zapisala tako resnično, kot sama tega ne bi bila nikoli sposobna izvesti.
Ne obupaj, uspelo ti bo. Tudi, če si zdaj na dnu najtemnejše luknje, v temnem predoru - vem, da boš našla izhod iz luknje, svetlo luč poguma na svoji poti.
Vem, da ti to zmoreš. Če se zmoreš zavedat, da se ti to dogaja, zmoreš to tudi preblodit in živet naprej.
Ne obupaj, vedno posije sonce, tudi tebi bo sijalo, saj je pred teboj še ogromno lepih trenutkov.
Sophie Donna
Spoštujem in občudujem te, tebe in tale čudovit sestavek, ki stoji pred menoj.
Solze so mi stopile v oči ob tvojem čudovitem opisovanju občutkov.
Rada bi se ti zahvalila, da si to napisala in bila tako pogumna, da si še objavila med nas, PILovce in PILovke.
Verjamem in vem, da si super oseba, ki se bo - vem da se bo - izmazala iz dane situacije.
Podpiram te, tvoje razmišljanje si upodobila in zapisala tako resnično, kot sama tega ne bi bila nikoli sposobna izvesti.
Ne obupaj, uspelo ti bo. Tudi, če si zdaj na dnu najtemnejše luknje, v temnem predoru - vem, da boš našla izhod iz luknje, svetlo luč poguma na svoji poti.
Vem, da ti to zmoreš. Če se zmoreš zavedat, da se ti to dogaja, zmoreš to tudi preblodit in živet naprej.
Ne obupaj, vedno posije sonce, tudi tebi bo sijalo, saj je pred teboj še ogromno lepih trenutkov.
Sophie Donna
4
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kot prvo, zelo lepo napisano. Globoko me je ganilo, ko sem prebirala, s čem se spopadaš.
Uspelo ti bo. Jaz in drugi verjamemo, da ti bo uspelo. Zmogla boš, tukaj smo zate. 100% verjamem vate in držim pesti da ti bo uspelo. Če te starši ne razumejo, ne obupaj. Pogovori se s kom drugim, zagotovo je kje oseba, ki ti bo prisluhnila in pomagala. Moraš poiskati pomoč, s tem se boš zelo težko spopadla sama. Še enkrat, USPELO TI BO!
Tudi ti uživaj v počitnicah in ne predaj se.
Vse dobro ti želim,
lovebooks<3
Uspelo ti bo. Jaz in drugi verjamemo, da ti bo uspelo. Zmogla boš, tukaj smo zate. 100% verjamem vate in držim pesti da ti bo uspelo. Če te starši ne razumejo, ne obupaj. Pogovori se s kom drugim, zagotovo je kje oseba, ki ti bo prisluhnila in pomagala. Moraš poiskati pomoč, s tem se boš zelo težko spopadla sama. Še enkrat, USPELO TI BO!
Tudi ti uživaj v počitnicah in ne predaj se.
Vse dobro ti želim,
lovebooks<3
3
lovebooks<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
sem v podobnem stanju. Samo da imam probleme bolj sama s sabo (samozavest, samopodoba...)... vecino stvari, ki se dogaja okrog mene pa je kar okej. Pac druzina je ok... druzba u soli pa itak... podobn kt pr teb. Mamo to usi k mate podobne tezave!
lp, jagoda
ps ful dober opisujes pa dobre metafore mas. Ce ne ves kaj delat lahko zacnes pisat kaksno zgodbo in jo objavis na pilu, ker se mi res zdi da imas velik talent za pisanje.
lp, jagoda
ps ful dober opisujes pa dobre metafore mas. Ce ne ves kaj delat lahko zacnes pisat kaksno zgodbo in jo objavis na pilu, ker se mi res zdi da imas velik talent za pisanje.
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
res se strinjam z vsemi ki so že pisali zgoraj. res zelo čustveno, iskreno in tudi pomembno besedilo. verjamem, da ti bo uspelo priti čez to. ker vem, da si v svojem srcu močna. zelo močna. :heart:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
Res me je ganilo to kar si napisala. Če boš rabila kakšno pomoč mi piši.
Lp
Res me je ganilo to kar si napisala. Če boš rabila kakšno pomoč mi piši.
Lp
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
ko se ti zgodijo res težke stvari, kot je smrt ljubljene osebe, poleg žalovanja lahko spregledaš tudi stvari, na katere prej nisi pozoren. To se je tebi zgodilo v primeru "prijateljic", za katere si spoznala da to niso. Res je težko, da te težke stvari pridejo v paketu, kot da že prvo ni bilo dovolj velik udarec. Vendar glej, bolje da si do tega prišla zdaj kot kasneje. Srečala boš še zelo veliko ljudi, ki bodo vredni tvojega prijateljstva. Kot zgleda si pridna učenka in najbrž ti to zavidajo in verjamem, da ti ni lahko. Ko boš naredila to šolo, boš prišla v novo okolje, najbrž tebi bolj naklonjeno. Višje kot greš z izobraževanjem bolj podobne ljudi srečuješ, ker ostali, ki jim to ni pomembno po poti odpadejo. Nič narobe, vsak si izbere svojo pot. Pomembno je, da verjameš v svojo in da imaš svoje cilje. Pravijo, da je super če si jih nekam zapišeš in večkrat prebereš.
Zgleda, da si sicer pogumna punca, tole zdaj je doba žalovanja, sprejmi tudi to, zaradi tega nisi šibka. Vendar moj nasvet: ne bodi doma v sobi, najboljše zdravilo za depresijo je aktivnost. Pojdi na sprehod, nujno vsak dan, to ti bo povrnilo voljo čeprav sedaj še ne verjameš. Če lahko morda začni s tekom ali drugim športom, tako boš nekaj naredila za svoje telo in tudi dobra forma ti bo dala samozavesti. Nikakor ne snemaj slabih trenutkov, te moraš prebroditi in si jih ne znova ogledovati. Saj veš, uspešni športniki svoje telo prelisičijo pred tekmo tako, da se v mislih spomnijo svojih odličnih trenutkov, ker tako telesu in možganom sporočajo pozitivne misli. Če si govoriš slabe stvari ali misliš nanje, telo ponovno spravljaš v stres.
Upam, da bo kaj od tega uporabno zate. Pa še naprej bodi pridna v šoli, to te bo peljalo do tja kamor je vredno priti :).
LP Maja
ko se ti zgodijo res težke stvari, kot je smrt ljubljene osebe, poleg žalovanja lahko spregledaš tudi stvari, na katere prej nisi pozoren. To se je tebi zgodilo v primeru "prijateljic", za katere si spoznala da to niso. Res je težko, da te težke stvari pridejo v paketu, kot da že prvo ni bilo dovolj velik udarec. Vendar glej, bolje da si do tega prišla zdaj kot kasneje. Srečala boš še zelo veliko ljudi, ki bodo vredni tvojega prijateljstva. Kot zgleda si pridna učenka in najbrž ti to zavidajo in verjamem, da ti ni lahko. Ko boš naredila to šolo, boš prišla v novo okolje, najbrž tebi bolj naklonjeno. Višje kot greš z izobraževanjem bolj podobne ljudi srečuješ, ker ostali, ki jim to ni pomembno po poti odpadejo. Nič narobe, vsak si izbere svojo pot. Pomembno je, da verjameš v svojo in da imaš svoje cilje. Pravijo, da je super če si jih nekam zapišeš in večkrat prebereš.
Zgleda, da si sicer pogumna punca, tole zdaj je doba žalovanja, sprejmi tudi to, zaradi tega nisi šibka. Vendar moj nasvet: ne bodi doma v sobi, najboljše zdravilo za depresijo je aktivnost. Pojdi na sprehod, nujno vsak dan, to ti bo povrnilo voljo čeprav sedaj še ne verjameš. Če lahko morda začni s tekom ali drugim športom, tako boš nekaj naredila za svoje telo in tudi dobra forma ti bo dala samozavesti. Nikakor ne snemaj slabih trenutkov, te moraš prebroditi in si jih ne znova ogledovati. Saj veš, uspešni športniki svoje telo prelisičijo pred tekmo tako, da se v mislih spomnijo svojih odličnih trenutkov, ker tako telesu in možganom sporočajo pozitivne misli. Če si govoriš slabe stvari ali misliš nanje, telo ponovno spravljaš v stres.
Upam, da bo kaj od tega uporabno zate. Pa še naprej bodi pridna v šoli, to te bo peljalo do tja kamor je vredno priti :).
LP Maja
2
maja
Moj odgovor:
Pilov forum
SheilaM
Moj mož me je varal s svojo bivšo punco pred in po najini poroki,
Ogledov: 68 Odgovorov: 21
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(170)
Srednje.
(128)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
jaz sem misla, da je stephan dober, upala ...
...medtem pa se jaz vozim v prtljazniku avta ...
Veš, o tem nisem ravno prepričana.:thinking::thinking::confused::rolling_eyes::person_frow
Veš, o tem nisem ravno prepričana.:thinking::thinking::confused::rolling_eyes::person_frow
iiiiiiii, res ful najss blogec!!!!!!!!:kissing_smiling_eyes:
lovam:heart:
girlyy, to je groznoo:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:. ...