hej hoj!!
zdaj sem pa konec z ocenami in bom imela vrjentno zdej več časa za pisanje tega
torej:

____________________________

jah, bila je prvo sreča. zelo velika sreča. priznam, še en dan po tem sem kar poskakovala toda nikomur še nisem povedala imela sem eno tako manjšo skrivnnost... naslednji dan me je poklical. malo sva se pogovarjala o taboru in o tem, od kdaj sva si všeč. potem pa je prišel naslednji dan. priznam da sem bila še zmerja zelo vesela, toda pojavile so se tudi negativne misli. razmišljala sem, kaj bo potem, ko me bo pustil?? bila bom tako žalostna sem razmišljala... in malo me je tudi skrbelo kako bo šlo vse skupaj, saj še nikoli nisem imela fanta. kaj če me bo želel poljubiti?? nevem če sem pripravljena... no in v petek sva se dobila. bila sem tako živčna, skoraj sem umrla. dobila sva se tam kot vedno, na ploščadi. igrala sva odbojko, tako kot vedno. pravzaprav ni bilo kaj drugače kot po navadi. igrala sva odbojko in se pogovarjala, mogoče sva se le malo bolj zaljubljeno gledala. potem ko sva se poslavljala se niti objela nisva. iskreno, oddahnila sem si malo. pa ne, da ne bi želela njegovega objema, samo pač živčna sem bila. ko sem prišla domov mi je napisal: "aja, pa kaj misliš?" "when shall we kiss?" (ja, pra ste prebrali. točno tako kot tu piše. po angleško.) "it is kinda obvious we should". i was like... brez besed. že tko sm bla živčna že za objem, pol pa še to?? napisala sem: "when the time comes... maybe we should hug first <3" odpisal je: "fair point. i meant to at least hug you today, but hadd too much time and forgot:)" odpisala sem: "its okay... good night :)" napisu je še: "good night <3"
to pa tudi ni bila največja stvar tega dne- zvečer sem povedala tudi mami za to da sva skupi. bilo je zelo čudno. rekla je kako to misliš da sta skupi?? rekla sem da sva par. potem je začela govoriti da je 12 let čisto prezgodaj za to, in naj ne naredim česa, kar bi potem obžalovala. nisem točno vedela o čem govori, toda ni odobravala tega. ni pa tudi rekla da ne smeva biti skupaj.
torej, to je bil še dodaten razlog za moje negativno razmišljanje, v moji glavi je nastajala zmešnjava. taka velika. razmišljala sem: kako bo to šlo, kaj če še nisva dovolj stara, polub, kaj bojo rekli drugi, kaj če še nisem pripravljena. toda hvala bogu je bil pred vrati vikend in sem si lahko malo zbistrila glavo.

________________________
uff, kr dolg del lol
a veste kok je čudn pisat o svojih občutkih, k sm jih občutila tko več k en let nazaj... pa se še vsega tok dobro spomnim!
upam da vam je bilo ušeč