No tukaj pa je še 2. del moje zgodbe. Upam da vam bo všeč:heart:
KREKERJI Z MARMELADO Z DODATKOM BUŠK PROSIM 2/2
Junakinja se spusti ob veselem kriku naivnega z adrenalinom nabitega otročka, z glavo majajoče pametnjakovičke ter osuplosti lepotičke. Zoja je navdušena drvi kot Zarja po nove knjige, vse okoli nje je zamazano in razmazano ne sliši več nikogar, sama je na svetu. Pravzaprav kar leti nobene spone ni več, ki bi jo zadržala, svobodna je kot ptica, lebdi, okovi gravitacije so se zlomili. Čakajte, čakajte je kdo omenil gravitacijo Zoja je, kar pozabila nanjo spet se vse vrti v počasnem posnetku. Lebdenje, vendar okovi so premočni vlečejo na tla, oh in tla so trda in strma in bolijo. Čez gozd zaveje kratek krik in Zofka napne Herkulske moči se iztrga Zali ter steče po klancu navzdol in zadovoljno ugotovi, da je imela prav res gre 1050 na uro, obrne se da vidi, če sta tečki stekli za njo in sta res sicer se bolj prevračata ampak vseeno. Zala in Zarja se hitro podata dol, Zala poskuša ujeti Zofko, med tem pa si Zarja v glavi ponavlja vse protokole prve pomoči, kmalu bo ugotovila, da jih bo potrebovala dvakrat kajti še nekdo se je odločil leteti po zraku: Zofka seveda. Kmalu se zasliši huronsko vpitje in kričanje ter pošiljanje trapaste palice v vse mogoče in nemogoče destinacije. Zarja hitro nekaj naroči pretreseni Zali, ter se previdno poda k Zoji, ki pa ji v obraz vrže vprašanje: ,, Motor! Zarja motor! A je vse v redu z njim! Povej!''. Zarja nedoločeno nekaj zamrmra in se spravi preverjat roke in noge Zoje, ko ugotovi, da na srečo ni nič zlomljeno se poda višje in ugotovi, da je Zala zmrznila ob pogledu na stanje svoje varovanke. Hitro pregleda Zofko, ki ji pri tem ni preveč v pomoč, še vedno je polna obljub, ki jih ima za krivca padca. ,, Zala preveri moped, da se Zoji ne strga in prinesi vodo, v nahrbtniku, da izperem rane!'' Zarja razmišlja hitro, Zala ji ne bo v veliko pomoč in poleg tega moja Zoji zagotoviti, da je vse v redu preden se sama odpravi pogledat. Zoja je že tu in Zarja se umirjeno spravi, k delu Zofki na hitro oplakne najhujše naroči Zali umirjanje situacije, ter se spravi k Zoji ter ji zagotavljajoč, da je vse v redu z motorjem izpira rane. Zoja pa ni potrpežljiva, vstane ter se odpravi preverit moped kljub temu, da jo skeli po celem telesu. Sproti opazi Zofko, ki je s smrkljem in krvjo obdarila Zalino majico. Zarja pa jo zabodeno pogleda, ko vidi, da se Zoja muči vzdigniti moped. Ter začne pridigo pošteno obtolčeni Zoji, ki samo nemo posluša, ker ve, da si je zaslužila vendar pa je še vseeno zadovoljna vsem se bo pohvalila, da se je spustila kri, znoj in solze pa bo zamolčala. Medtem pa Zofka sklene, da je darovala dovolj smrklja in se privleče k Zoji in Zarji, ki s skupnimi močmi brzdata moped. ,, Kaj bomo pa zdaj?'' šepetaje vpraša Zala in upa, da ima Zarja kot po navadi plan. ,, Nič odpravile se bomo lepo počasi. H kmetiji, ker se malo v daljavi že vidi. Zofko bomo dale na mopeda, ki ga boš ti vozila, Zoja gre pa ob meni''. Vse vzdignejo pogled in res nekoliko v daljavi se vidi rdečo streho Zofka za hipec pozabi na bolečino in zaploska, Zoja pa zavija z očmi, ko pomisli na Zaline šoferske spretnosti . Vsa štiri dekleta tako počasi napredujejo skozi živo zeleni gozd zatopljene v svoje misli. Zofka razmišlja o mogočih in nemogočih maščevanjih, ter o slastni marmeladi. Zoja pred vsem o tem kako naj vozi to garo. Ter o vseh mogočih in nemogočih izgovorih za vojno stanje ljube hčerkice, ki jih bo ponudila staršem. Zoja pa se jezi na bolečino in veliko glasneje nad vozniškimi (ne) spretnostmi nove voznice. Zarja pa pred vsem razmišlja kako se je lahko zapletla, da se je prostovoljno včlanila v klub, ki mu poveljuje petletnica z blagoslovom Zale, celotna ideja s klubom je bila pač njena ideja. Vendar pa jih iz razmišljanja prebudi kokodakanje kokoši ter mukanje krav. Zofka ne zdrži več skoči z motorja, ter kljub bolečinam poskusi steči proti kmetiji vendar se kolosalno zvrne. Kaj kmalu jih opazi kmetica Didi saj, kdo jih pa ne bi moped hrope kot stari oče, in potolčene so, kot da se vračajo iz bitke. Didi jim je seveda z veseljem postregla z marmelado in poskrbela za rane. Ponudila jim je tudi, da jih odpelje domov, ker bo tako ali tako imela semenjsko stojnico na glavnem trgu. Dekleta so to rade volje sprejela najbolj pa se je sekirala Zarja, ker se ni mogla spomniti tega, poleg tega pa ji bo Zoja to metala pod nos kar, lep čas. Zofka pa je bila srečna kot še nikoli tri polni kozarci brusnične marmelade so namreč sedeli v njenem naročju. V svoji glavici je sklenila, da je bil tokratni krizni sestanek popoln uspeh in, da jih bo vsekakor sklicevala v prihodnje ob krekerjih z brusničevo marmelado seveda.