Prvi del: https://pil.si/pisalnica/objava/adventure-in-space
Odprla sem vrata sobe za preizkus in v sobi zagledala moškega z rjavimi lasmi, modrimi očmi in velikim nasmehom. »Dober dan, vstopite gospodična Brown.« Si popravi njegova očala. Oče z roko pomaha in tiho zapre vrata. Pogoltnem močen cmok v grlu. »Vse bo v redu, ne skrbite. Torej, v tejle veliki kabini tukaj ni zraka. Kot v vesolju. Morali boste malo plavati in pokažite gibe.« Gleda gospod proti veliki stekleni modri kabini. »Tukaj imate vašo astronavtsko čelado. Ko boste pripravljeni si jo nadenite in pojdite noter.« Prikimam in si modro čelado nataknem na glavo. Vse sem videla pred sabo. Zdaj lahko grem v prostor brez zraka. Odšla sem v kabino ter zaplavala visoko po zraku. Sploh se nisem zavedala da sem v prostoru brez zraka čeprav sem plavala po zraku kar je zelo neobičajno. Ko nekaj metrov preplavam po zraku navzgor se moje telo obrne navzdol z vso močjo zaplavam proti tlom, ki so bila vedno bližja. Še deset metrov, še sedem metrov, še pet, še tri... Čelada mi je začela uhajati i moje potne glave. Prepozno sem se zavedala kaj se pravzaprav dogaja. Čelada je padla iz moje glave. Z rokami se stegnem do nje in maham, da bi jo dobila vendar je bilo prepozno. Zdaj je že treščila ob tla. V paniki brez zraka pogledam moškega zunaj kabine. Najprej se mi le smeji čez nekaj trenutkov pa me že panično pogleda. Steče iz sobe in kriči na vse njegove glasilke. V sobi ostanem sama. Brez zraka. Tako rada bi kričala vendar ne morem. Zdaj je prepozno. Vrata se močno odprejo in pred vrati vidim le še objokanega očeta, ki panično lovi sapo. Oči se mi začenjajo zapirati... Nič več ne čutim, nič več ne vidim, nič več ne slišim... Sem le še človek brez zraka. Ko kmalu ugotovim, da diham močno pokašljam. »ALICE!!! ŽIVA SI!« Se razveseli znan glas. »Seveda sem zakaj pa nebi b... OČE TAKO SEM VESELA, DA TE VIDIM!« V šoku zakričim in se razgledam okoli sebe. »Z-Zakaj pa sva v avtu?... Greva domov?«
»Si nora?! Da tako priložnost izpustiva?! Nikoli!« Se zasmeje oče. »Super, da si v redu Alice. Vsi smo se bali zate.« Reče glas. Glas... ne očetov glas, ampak glas... »JUSTIN?! KAKO BI TE ZD... Mislim, hej Justin...« Se namrščim na zadnjem sedežu. »Še malo pa bomo tam. Komaj čakam, da skupaj z vama vidim luno!« Si popravi Justin lase. Moja usta se besno odprejo. »TI... TI... TI GREŠ ZRAVEN?!« Pobesnim in se nagnem k njemu tako, da ga vidim v obraz in ne samo v ogledalo. »Ja seveda, kaj si pa mislila!« Mi pomežikne in se spet zazre na cesto. Prekrižam roke in besno gledam Justina v ogledalo. Telefon mi je zapiskal.
Mike - ALICE JE VSE OK? RAVNO KAR SEM VIDEL, DA SI BILA V NEKI KABINI BREZ ZRAKA IN TI JE NEKA ČELADA PADLA IZ GLAVE IN NISI MOGLA DIHATI. JE VSE OK?! SKRBI ME ZATE!

Usta se mi zopet odprejo v šoku kako hitro potujejo novice.
Alice - Ok, prvič z mano je vse vredu in drugič KAKO ZA BOŽJO VOLJO SI IZVEDEL TO TAKO HITRO?!

Mike - Internet...

Privzdignem obrv.
Alice - hočeš reči da sem na internetu?! ZA BOŽJO VOLJO UGH...

»Alice, daj telefon stran nisi še pri močeh...« Grdo pogledam očeta. »OČE POLNOLETNA SEM SAMA SE ODLOČAM KDAJ IN S KOM SE BOM POGOVARJALA POLEG TEGA PA MI JE MIKE ZDAJLE NAPISAL DA JE NA INTERNETU IZVEDEL KAJ SE JE ZGODILO!« Očetu se odprejo usta, ko se zazre v moj telefon. »Nisem jaz edini, ki nekaj prekriva... zakaj mi ne poveš, da imaš fanta Mika?« Privzdigne obrv oče. Avto močno ustavi. Justin se obrne nazaj. »FANTA?!« Zavpije kot, da ga bo vsak čas kap. No zdaj pa sem v godlji...

Ojla! No tale del je mičkeno krajši ampak upam, da ste uživali ob branju <3 Se trudim čim prej napisati nove dele in kmalu začnem pisati novo zgodbo 'prerokba' Sicer, nevem kako mi bo uspelo pisati dve zgodbi naenkrat ampak okej... OH SKORAJ BI POZABILA: SKORAJ ME JE KAP, KO SEM VIDELA, DA MAM... ČAKAJ KAJ?! 21 LAJKOV SE MI ZDI IN 7 KOMENTARJEV!!!!! I'M SO HAPPYYYYYY THANKS GUYS :blush::hugging::hugging: THAT MEANS A LOT TO ME! VSAKEGA LAJKA, KOMENTARJA IN NAROČNIKA BOM ZELO VESELA!
Lp, Blank