Res se mi zdi da mami ni umrla v prometni nesreči. In vem da mi Sara prikriva resnico. Ampak ne bom silila vanjo. Že ima razlog. Doma me Sara pošlje v posteljo da vsaj malo zaspim. Ne uspe mi. Čez pičlih 5 minut že vstanem. Usedem se na kavč v moji sobi in listam po učbenikih. Kako nadzorovati temno magijo, kako ukrotiti nimfo in še več čudnih naslovov. Rok mi končno odkrije skrito sobo. Že ko sem bila majhna mi je povedal zanjo. 6 let sem jo iskala. Najbolj se mi je zdel sumničav vzorec na tleh ki je bil večji od drugih (čeprav ne vem če se lahko zanesem na Hallo Kitty šablonico). Rok stopi na ta vzorec in izgovori tiste čudne besede. Ker že vem kaj se bo zgodilo lahko besedam bolje prisluhnem. Otorinsalačija. Teleportira naju v nekakšen parlament. To je skrivna soba v kateri se dobivajo boginje na razgovorih. Čudovito je. Takoj zatem greva z Rokom že nazaj. In ko pogledam na uro je ura že osem! Dvanajst ur sva bila tam. Utrujena grem v posteljo. Teleportiranje te izčrpa. Naslednji dan ob dveh vstanem čila in spočita. Počasi se pripravim in ob petih pridem do vzorca (zdaj mu pravim portal). Točno pet čez pet se tu prikaže svetlolaso dekle. "Živjo! Jaz sem Zoya" "Jaz sem Aya!" ji odgovorim. Zoya pogleda Saro in Roka. Če vaju ne moti bi kar šli. Rok in Sara me objameta mi v roko potisneta potovalni zaboj in pomahata. Z Zoyo se teleportirava na čudovit pomol. Takoj zaslišiva klic "Zoya!". Prek pomola k nama priteče fant še starejši od Zoye. "Oj!" pozdravi Zoya. "To je Aya" me predstavi. "Jaz sem Jacob" se predstavi fant. Iz zvočnikov se zasliši klic "Študentje akademije Terrasa na ladjo!" Zoya in Jacob me odvlečeta na ladjo. Tole bo še zanimivo!