»Živijo Simone!« »Živijo Chris« sem rekla z lažnim nasmeškom. Karnaenkrat pa je pritekel Luka. Hotel je skočiti čez mene ampak sem se zaradi čuta in hitrih refleksov umaknila. »K-a-k-o? je zlogoval Luka. Skomignila sem in si nadela jakno. »Do večera si lahko zunaj. Po temi mi ne boš hodila. Nevarno je.« in to je rekel superjunakinji v oči. Če bi vedel za mojo skrivnost bi ga zdaj že stresla z elektriko. »Prav.« sem rekla naveličano in stekla v skrivališče. V skrivališču smo pregledali načrte kako bomo ne uničila stavb in vsega drugega. Zvečer, ko sem prišla domov je bil Chris še kar pri nas. Spregledala sem ga in šla v svojo sobo. In tako je bilo vsak dan. Urila sem se, študirala potek bojevanja, se učila teleportiranja in se izogibala Chrisa.
In torek je. Ta dan sem se spopadla. Dopoldan smo šli čez plan. »Simone, ti boš skočila na Kaya in v tistem trenutku, ko ga boš napadla se steleportiraj v puščavo na teh koordinatah.« Katy je povedala načrt zame in mi v roke potisnila beležko na kateri so bile koordinate. »Jaz, Justin in Lucas pridemo takoj za tabo s tole teleportacijsko napravo.« pokazala je napravo. »Vem zdaj boš paničarila, da ne moremo s tabo. Ampak Kay ti bo natrgal psiho. Rabiš nas.« »Prav a samo tokat.« In bilo je popoldne. Pred mojo hišo smo se zbrali, oblekla sem kostum in se pripravila. In takrat je prišel ON.
Ta del je zelooo prekratek zato, ker so naslednji finale.
Lp. flamingo