… pred vrati je stala Viktorija. Ko sem samo videla to razvajenko sem postala zelena. »Živijo Simone!« je rekla zelo prijazno. Mogoče se motim ali se pa ne. Ni pomembno. »Luka, Viktorija je prišla!« sem zakričal in ji zaprla vrata pred nosom. Stala je pred vrati in takrat je pritekel Luka. »Simone! Prosim spusti noter Viktorijo. Skupaj morava naredit projekt.« »Prav.« sem rakla in odšla v svojo sobo. In tako ko sem šla v sobo sem odprla okno in zletela do Lukovega okna. Res sta delala projekt. Prav sem si rekla in šla po zavitih stopničkah v moje drugo nadstropje sobe. Tam sem imela sedalno vrečo, računalnik in vse drugo za zabavo. Odspodaj pa sem imela posteljo, pisalniško mizo in omare. Moj zgornji del sobe je podstrešen in tam skrivam nekaj orožij in pravposebna zdravila za superjunake. Ker mi je bilo dolgčas sem se odločila, da grem malo na zrak brat knjigo. Oblekla sem se, začela hoditi in brala. Nekaj časa sem hodila, ko sem se zaletela v nekega fanta. Knjiga mi je zletela iz rok. »Oh zelo mi je žal.« se je zaslišal nebeški glas. Oba sva pokleknila na tla, da bi pobrala knjigo in se pogledala. »Zelo lepe oči imaš.« je rekel fant. »Sem Chris.« »S-s-imo-n-n-e.« sem zjecljala in stekla dalje. Mislim, da je bil Lukov sošolec. Naprej sem hodila in brala. Na kraju kjer sem boksnila Justina sem zavila levo. Ta kraj je bil ne daleč od naše hiše. Če si pogledal malo gor si videl med vinogradi Justinovo hišo. Ko sem zavila levo sem gledala naš potok proti toku. Tam je bil prvi most. Odšla sem do drugega mostu. Baje je najbližje izviru most zaljubljencev a nikoli še niem šla tja. Pri drugem mostu je bil paviljon v katerega sem stopila na klop sem dala brisačo in brala vse do mraka. Prebrala sem celo knjigo. Ob mraku sem stekla domov. »Živijo Simone!« je rekla moja mami »Živijo!« sem odgovorila. Oči je že pakiral kovčke v prtljažnik. »Kdaj jutri gresta?« »Ob osmih zjutraj.« »Prav« sem rekla šla pojest večerjo. »Lahko noč ljubica. Se vidimo naslednjo soboto.« objela sem jo »Obljubi, da ko prideta v hotel pošlji sporočilo.« »Obljubim. In ti mi obljubi, da se z Luko ne bosta pobila.« »Obljubim.« sva prisegli jaz in mami in nato sem šla spat.
Zjutraj: »Lej kdo se je zbudil! Zvezdica zaspanka.« me je že v prvi minuti, ko sem se zbudila zafrkaval Luka. »Ura je šele devet.« sem cela zaspana odgovorila. Pred zajtrkom sem šla še v sobo na računalnik. Vtipkala sem geslo za moj drug profil na katerem sem imela vse super stvari. »Sestrica! Zajtrk!« se je zaslišalo iz kuhinje. Stekla sem dol in po zajtrku prišla nazaj v sobo. Vsedla sem se za računalnik in želela odpreti datoteko podpisov zločinov. »Neeeee!!!« sem zakričala. »Simone!« sem zaslišala od Luke, ki je pritekel k meni. »Kaj se je zgodilo?« je prestrašen vprašal.